вторник, 06 ноември 2007 г.

Bibliska Arhieologija

VOVED VO BIBLISKATA ARHEOLOGIJA
(spored Bibliskata arheologija na N. [ivarov)

1. Poim, zada~i i obem na bibliskata arheologija

Arheologijata pripa|a kon istoriskite nauki i vo minatoto taa obi~no se me{ala ili istovetuvala so istorijata. No, vo poslednite dva veka taa se razviva brzo i ja dostigna zrelosta na samostojna nauka, oddelena od istorijata. Starite latinski i elinski avtori naukata za istoriskite nastani i slu~uvawa ja narekuvale "arheologija (arca/ioj - prvobiten, dreven; lo,goj - slovo, nauka). Taka, Josif Flavij svojata istorija na judejskiot narod ja narekuva "Judaiki arheologija".

Spored na~inot po koj{to se opredeluvaat nejzinite celi vo ponovo vreme se formiraa dve sfa}awa za prirodata na arheologijata. Evropskite arheolozi obi~no gledaat na nea kako na istoriska disciplina, dodeka golem broj amerikanski nau~nici ja opredeluvaat kako antropolo{ka.

Kako istoriska disciplina, arheologijata nesomneno e vo tesna vrska so ostanatite istoriski nauki, kako i so nekoi prirodni nauki (na primer, so antropologijata, paleobotanikata, paleozoologijata, itn.). Site tie nauki zaedni~ki se koristat pri rekonstruirawe na istoriskoto minato. No, arheologijata ne se sostoi samo vo iskopuvawe so cel da se otkrijat svedo{tva od minatoto. Taa e ne{to pove}e od ednostaven zbir na tehni~ki metodi za izvedba na iskopuvawa. Arheologijata ne dostavuva samo surov materijal na istori~arite, tuku isto taka ima zada~a otkrienite ostatocite od nekoga{nata dejnost na ~ovekot da gi analizira, razjasnuva i da gi sistematizira. Na toj na~in arheologijata gi nadminuva granicite na prvobitnoto sobirawe naodi i pristapuva nau~no kon rekonstruirawe na celosniot `ivot od tie odamna minati vremiwa. Vo ovoj istra`uva~ki proces, arheolozite se vo tesna vrska so drugi specijalisti (epigrafi, paleografi, etnografi, filozofi, antropolozi, fizi~ari, hemi~ari, itn), koi{to im pomagaat vo razli~nite fazi od nivnata rabota.

Bibliskata arheologija e poseben del na arheologijata. Taa ima zada~a preku arheolo{kite iskopuvawa i istra`uvawa da dobie dovolno dokazi za da se otkrie `ivotot na odredeno mesto vo odredena epoha, opi{an na stranicite za koj{to se raska`uva vo bibliskite knigi. So drugi zborovi, celta e `ivotot koj{to e opi{an na stranicite na Svetoto pismo da se pojavi denes pred nas vo svojata vistinska svetlina, reljefnost i dinamika.

Bibliskata arheologija nema specijalni, nitu posebni metodi razli~ni od onie na arheologijata voop{to. Poradi toa, postoeweto na nau~nata disciplina - bibliska arheologija, nekoi go postavuvaat pod somnenie, pod izgovor deka ne postoi posebna "bibliska geologija" ili "bibliska matematika". Pa taka, spored niv, ako nema razlika pome|u metodite na arheologijata i bibliskata arheologija, isto taka nema razlika i vo nivnite zada~i, celi i obem.

"Kako objekt za prou~uvawe bibliskata arheologija gi ima site oblasti spomnati vo Biblijata... koi se prostiraat od zapadnoto Sredozemnomorie do Indija i od Ju`na Rusija do Etiopija i Indiskiot okean" - taka zabele`uva eden od golemi arheolozi za Bliskiot istok, Vilijam. F. Olbrajt. Ako se primeni ovaa opredelba vo geografski odnos, zada~ata na bibliskata arheologija se prika`uva navistina mnogu golema. Vo oblasti na nejzinoto izu~uvawe bi trebalo da se smeстат Mesopotamija (Sumer, Akad, Asirija, Vavilonija), Elam, Persija, Urartu, Hetskoto carstvo i drugi maloaziski dr`avi, Fenikija, Sirija, Palestina, Egipet i Severna Arabija. Vedna{ treba da se ka`e deka vo bibliskite tekstovi vo preden plan se stava Palestina, a od drugite geografski oblasti na Bliskiot istok se zema vo odreden stepen toa koe{to se koristi za rasvetluvawe i razjasnuvawe na starozavetnite pismeni svedo{tva od toa dale~no vreme. Vo toj odnos, ne mo`e da se postavi jasna i precizna granica.

Za nekoi arheolozi imeto "bibliska", koe ja opredeluva bibliskata arheologija ne e najnesoodvetno. Obrazlo`enieto e toa {to oblastite na arheologijata obi~no se povrzuvaat so teritorii, narodi, no ne i so nekoja kniga (ne postoi "odiseevska" ili "ilijadska" arheologija). Zatoa, vo nekoi protestantski fakulteti vo tekot na 19-ot vek istata disciplina e imenuvana kako "evrejska arheologija", taka e nare~ena i na nekoi pravoslavni fakulteti (na pr. na Atinskiot), a kako takva e zastapena i na amerikanskite univerziteti. Sepak, evrejskata arheologija, za da go opravda ova svoe imenuvawe bi trebalo da se zanimava so naodite povrzani so minatoto na evrejskiot narod do denes i toa od celiot svet. Od druga strana, pak, bibliskata arheologija se zanimava i so golem broj drugi neevrejski drevni pismeni spomenici (egipetski, fenikiski, mesopotamiski) i ne e tolku cvrsto povrzana so odredena etni~ka pripadnost.

Denes postoi i disciplinata "izraelska arheologija", no taa bi morala da se ograni~i vo predelite na dene{nata dr`ava Izrael, dodeka bibliskata arheologija ima potreba od po{iroki oblasti na istra`uvawe.

Najposle, se predlaga i upotrebata na poimot "sirisko-palestinska" arheologija. No, i toj poim e ograni~en prostorno, a i ne odgovara najsoodvetno na zada~ata na bibliskata arheologija.

Ne zadovoluvaat nitu vremenskite ramki na spomantite - "evrejska","sirisko-palestinska", "izraelska" arheologija i drugite nim sli~ni.Tie bi trebalo da gi imaat za predmeti i naodite od sredniot vek, pa sî do novoto vreme, dodeka vremenskite ramki na bibliskata arheologija se zaokru`uvaat so prviot vek po Hrista.

I da ne se zaboravi deka starozavetnite spisi od Biblijata se so podednakva nau~na va`nost kako drevni spomenici. Navistina, tie voglavno ne se predmet na arheolo{ki istra`uvawa, no vo opredeleni slu~ai arheologijata go dala svojot zna~aen prilog i vo ovaa oblast, kako koga se raboti za iskopuvawa pri koi{to se otkrivaat i celi bibliski rakopisi (na primer, vo Kumran). Sledstveno, ima vzaemna vrska me|u arheolo{kite istra`uvawa i bibliskite tekstovi; istra`uvawata pridonesuvaat za razjasnuvawe na tekstovite, a samiot tekst vo mnogu slu~ai im pomaga na arheolozite pri nivnoto otkritie.

I vo naukata i vo `ivotot se koristat golem broj na tehni~ki termini i izrazi koi{to mo`ebi etimolo{ki gledano ne se najpravilni, no so tekot na vremeto stanuvaat op{to poznati i nikoj ne go postavuva nivnoto zna~ewe pod somnenie (na primer, terminot "asirologija", nauka koja se zanimava so sumerskite, akadskite i so vavilonskite starini, so nivnata istorija, so jazikot, itn.). Na ist na~in i "bibliskata arheologija" e tehni~ki izraz, odnosno termin so koj{to se ozna~uva naukata koja gi sobira arheolo{kite postignuvawa od razli~nite podtipovi na arheologijata, kako {to se egipetskata, mesopotamiskata (so soodvetnite podtipovi), siriskata, palestinskata arheologija, itn. Vo toj odnos, ovoj termin e sli~en na terminot "evropska arheologija", "balkanska arheologija", itn.

2. Mo`nosti i granici na arheolo{koto istra`uvawe

2.1 Mo`nosti. Vo golem broj slu~ai drevnite spomenici bile postojano pred o~ite na pokolenijata (takvi se, na primer, piramidite vo Giza, Partenonot vo Atina). No, golem del od ostatocite od drevnite civilizacii se skrieni tokmu vo natrupanite plastovi vo tekot na iljadnicite godini. Zatoa se vr{eni iskopuvawa. Vo odnos na naodite od iskopuvawata, treba da se ima vo predvid slednovo:

2.1.1 Otkrienite ostatoci, kako rezultat na ~ove~kata dejnost vo dale~noto minato, se od osobeno zna~ewe za rekonstruirawe na `ivotot na na{ite dale~ni predci. Prvoklasen izvor se pismenite dokumenti. Ponekoga{, edno pismeno svedo{tvo govori mnogu pove}e, otkolku desetici nemi arheolo{ki naodi. Pritoa, ne treba da se zaboravi deka:

a) pred pojavata na pismenosta (vo tretoto iljadoletie pred Hr.) svedoci za ~ovekovoto minato se samo materijalnite pronajdoci i naodi, bez zapi{ano ~ove~ko pismo na niv;

b) golem del od pismenite izvori do vremeto na prvite istoriografski trudovi (pr. bibliski istoriski knigi, istorijata na Egipet od Maneto i dr.), do{le do nas vo original ili vo prepis, blizok do vremeto na originalot, blagodarenie na arheologijata;

v) nepi{anite materijalni naodi od podocne`no vreme se pomnogubrojni.

2.1.2 Od osobena polza za arheolo{kite pronajdoci e u~estvoto na arheolozi od razli~ni zemji. Posebno vo Palestina, arheolo{kite istra`uvawa se vo racete na specijalisti od razli~ni zemji i so razli~en pogled na svetot (hristijani, evrei, budisti, muslimani, agnostici itn.). Toa e polezno bidej}i ne zapazuva od ograni~uvawata vo ramkite na sopstveniot svetogled.

Blagodarenie na arheologijata pred o~ite na sovremenicite se razotkriva drevnoto op{testvo so negoviot religiozen i op{testveno-socijalen `ivot, so negovite radosti i tagi, volji i streme`i, poti{tenost i stradawa, so negovite socijalni borbi itn. Preku arheologijata ~ovekot od bibliskoto vreme prestanuva da bide bez`ivotna, stati~na figura i blagodarenie na mnogubrojnite tekstovite od razni bibliski knigi dobiva `ivot.

2.2 Granici. Kako i sekoja nau~na disciplina, i bibliskata arheologija ima svoi granici. Kolku intenzivno i da se iskopuva so pomo{ na najmoderna metodologija i tehnika, ima ne{to {to nikoga{ ne mo`e da bide postignato. Kolku i da e neverojatno, no bureto na Diogen bi mo`elo da bide pronajdeno, iako odamna bi trebalo da e ve}e izgnieno. Diogen, so negoviot glas i odnesuvawe, isto taka nikoga{ nema da bide otkrien od arheolog. Za odnosot na bibliskiot patrijarh ili na drevniot Izrailec kon Jahve (Gospod) arheologot mo`e mnogu da nau~i od iskopanite `rtvenici, ostatoci od `rtvite, hramovite, itn. Od niv bi mo`elo da se donesat zaklu~oci za silata na verata i za zapzuvaweto na nejzinata ~istota, no Jahve ne podle`i na arheolo{ki istra`uvawa.

Za~uvanoto od minatoto e delumno, a mnogu ne{ta se uni{teni bezpovratno. Va`na uloga za toa igraat slednive faktori:

a) Erozijata e nesomneno eden me|u najsilnite neprijateli na starinite. Kako {to poka`uvaat poslednite iskopuvawa vo Erihon (1952-1958 g.), od toj grad od vremeto na docniot bronzen vek re~isi nema ni{to. So tekot na vremeto vetrovite, do`dovite i razli~nata temperatura doveduvaat do erozija na zemji{teto i is~eznuvaat duri i ku}ite od mnogubrojniot grad od srednoto bronzeno vreme. Ili, drug primer: vo tekot na 2000 godini vrvot na Tel Asmar (drevniot grad E{nuna vo sredna Mesopotamija) ima zagubeno pove}e od 6 metri od viso~inata.

b) ^ove~kata raka isto taka uni{tuva mnogu ne{ta. Materijalot od urnatinite na Vavilon se transportiral za objekt na 86 km. blizu do Bagdad. Kamewa od Kesarija Palestinska, se koristat vo tekot na poslednite 200 godini vo Akra, Jafa pa duri i vo Venecija. Ova e tipi~no i za drevniot Erihon. Kon krajot na 14-ot vek, ostatocite od Erihon stradale od erozijata i od okolnite `iteli, koi od nego se koristele za grade`en materijal.

v) Klimata ima isto taka golemo vlijanie vrz arheolo{kite ostatoci. Taa mo`e da vlijae zna~itelno vrz poslabite materijali, kako na primer papirusot. Tokmu zatoa mno{tvo papirusi se pronajdeni vo suviot i bezdo`doven Egipet, no ne i vo fenikiskiot grad Biblos koj e so vla`na klima, iako bil dreven centar na trgovijata so papirus. Sli~na e situacijata i so Palestina. Najstariot ostatok od papirus, pronajden tamu dosega, e eden fragment (palimpsest) od osmiot vek pred Hrista, vo pe{tera blizu Vadi Murabaat.

Poradi navedenite pri~ini naodite vo Palestina se zna~itelno malku. Otkriena e samo edna kamena plo~a so golem natpis, a od stoticite sinagogi od prviot vek po Hrista - edna vo tvrdinata Masada. Od gra|anskata literatura na Izrail i Judeja, od vremeto pred elinisti~kata epoha, nema ni{to za~uvano, osven svedo{tva vo bibliskite knigi za postoewe na istoriski zapisi (na primer, za Letopisite na Judejskite carevi, Letopisite na Izrailskite carevi, Knigata za vojnite Gospodovi, i dr.).

Postojat, isto taka, seriozni te{kotii pri iskopuvawata zatoa {to imame postoe~ki naselbi, pod koi{to golem broj drevni naselbi prodol`uvaat da postojat. Nad plastovite od drevnite gradovi vrie `ivotot na sovremenite. Takvi se Damask, Sidon, Tir i dr. Na poslednive se napraveni iskopuvawa samo od rimsko i vizantisko vreme. Sli~na e polo`bata i so Gaza i stariot grad na Erusalim.

Jasno e deka arheologijata, isto taka i bibliskata, sama po sebe ne e mnogu mo}na. Taa nema rezultati ako e odvoena od drugite istra`uvawa (literaturni, epigrafski, itn.). Toa, vpro~em, se odnesuva i za drugite nauki. No od druga strana, nejzninoto zna~ewe e neprocenlivo vo doka`uvaweto na istoriskoto minato. Vrz osnova na svoite literaturni istra`uvawa i analizi, na primer kriti~arite od 19-ot vek ja postavuvaat pod somnenie rimskata tradicija za osnovaweto na Rim. Tuka arheologijata pomogna za donesuvawe na pravileni zaklu~ok. Po pronao|aweto na prarimski kolibi na Palatinskiot rid vo 1948 godina i prarimski grobovi na Rimskiot Forum, se stava kraj na somnevawata. Samo so kompleksno izu~uvawe na minatoto i so pomo{ na razli~nite nauki mo`eme da go odredime na~inot na `ivotot i istorijata vo vremiwata koi {to se opi{ani vo Biblijata.

3. Metodi na bibliskata arheologija

Kako {to ve}e be{e ka`ano, pome|u arheologijata i nejzinata granka - bibliskata arheologija, nema razlika vo odnos na koristenite metodi. Vremeto, pak, na barawe senzacii so pomo{ na arheolo{kite iskopuvawa e odamna minato. Arheologijata go `ivee periodot na sistemski prou~uvawa pri koi, edni metodi se potvrduvaat za funkcionalni, a drugi proizleguvaat vo tekot na rabotata. Toa pretstavuva prodol`itelen proces koj pominuva i te~e na sledniot na~in: orientirawe so pomo{ na dokazi, podatoci vo drevnite pismeni izvori; naodi na povr{inata i vrz osnova na nau~nata registracija na mestata na drevnite naselbi, prosleduvawe na raskopanoto mesto so pomo{ na vozdu{na fotografija i vizuelno (kako {to se podvodnite prou~uvawa vo posebni slu~ai); iskopuvawa; laboratoriski analizi i kabinetski istra`uvawa. ]e razgledame nakuso nekoi pova`ni metodi.

1. Vozdu{na fotografija

Taa mo`e da gi pretstavuva ne samo iskopuvawata na dadeno mesto, tuku i da gi pridru`uva vo zavisnost od obemot na rabotata kako i postoe~kite sredstva za samoto iskopuvawe. Vozdu{nite snimki se karakteriziraat so nekoi osobenosti {to davaat mo`nost za pogolemi rezultati.

a) Vidnoto pole e po{iroko i se zabele`uvaat novi va`ni detali na povr{inata na istra`uvaniot objekt.

b) Slabata ve~erna svetlina gi zgolemuva senkite, taka {to na snimkite se pojavuvaat i najmalite neramnini vrz povr{inata.

v) Rastenijata vireat pointenzivno tamu kade {to po~vata bila obrabotuvana.

g) Ostatoci od grade`ni materijali, del od niv i od grn~arskite izrabotki pri do`dovi i obrabotka na po~vata izleguvaat na povr{inata i ja menuvaat svojata boja. Isto taka, razli~noto cvetawe na rastenijata zavisi od godi{nite vremiwa. Pri su{a ovenuva ili po`oltuva pobrzo rastenieto koe raste na me|usebno malo rastojanie nad suvi karpi, ulici, kaldrmi i dr. Napravenite vozdu{ni snimki so pomo{ na stereoskopi se razjasnuvaat i mo`at da pomognat u{te pred zapo~nuvawe na iskopuvawata.

2. Sovremenata tehnika koristi sondirawe na strukturite pod po~vata so pomo{ na elektromagnetni uredi.

Za toa se koristi zemjiniot magnetizam. Na razli~ni mesta se zabele`uvaat anomalii na zemjiniot magnetizam (otkloni od normalnata magnetna intenzivnost). Pogolemi otkloni se pri metali, ruda, a pomali otkloni odnosno anomalii se kaj natrupan humus i arheolo{ki predmeti (rovovi, drevni pe~ki i ogni{ta).

3. Po dlabokoto, detalnoto planirawe se pristapuva kon iskopuvawata. Se razlikuvaat nekolku tipovi na iskopi: okopni, stepenasto-okopni, re{etkasti (vo vid na mre`a) i celosni.

a) Okopniot metod se koristi pri iskopi na popre~en /vertikalen/ okop. Na Bliskiot istok se pronajdeni ostatoci od naselbi na viso~inki, koi so tek na vremeto narasnuvaat i takvite ridovi gi vikame "tel".

b) Stepenasto - okopen metod. Se iskopuvaat stepenasti trasi {iroki 5 ili 10 metri, taka {to sekoe nivo treba da go dostigne sledniot plast se do nivo na prirodnata po~va.

v) Re{etkastiot metod denes ve}e ne se koristi. Ima samo istorisko zna~ewe.

g) Celosno iskopuvawe e mnogu skapo i bara golemi ~ove~ki i materijalni sredstva, no e najdobro.

4. Pri iskopuvawata, osobena uloga igra i stratografijata (stratum-plast). Ovoj metod se sostoi od najvnimatelno otkrivawe i ot~ituvawe na oddelnite plastovi. Gradovite se ru{at od strana na vulkani (Pompeja), zemjotresi, nadoa|awe na voda (Ur, Mesopotamija), po`ari, ru{ewe na tvrdina od neprijatelski vojski. Obi~no na istoto mesto se podiga nov grad. Pri~ini za ova se dobrata polo`ba na trgovskite pati{ta, blizinata na moreto, plodnata zemja, i dr.

5. Najmnogubrojni se grn~arskite proizvodi - za~uvani celosno ili delumno. Glinenite sadovi bile vo {iroka upotreba. Dosega{nite pronajdoci se prou~uvaat tipolo{ki: se istra`uva formata, goleminata, dekoracijata na predmetite i nivnata tehnika na proizvodstvo.

6. Laboratoriski se sproveduvaat i drugi prou~uvawa. Pri istra`uvaweto so pomo{ na mikroskop, se vostanovuva, na primer, kakov sostav ima odreden kamen ili od kade e donesen. Se bara - kade bi mo`elo da bide nao|ali{teto na glina od koe e napraven kerami~kiot sad.

7. Glinata vo prirodata sodr`i mali koli~estva radioaktivni materii, kako uran i torium. So pomo{ na ovaa metoda, se otkriva golema hronolo{ka to~nost, pa duri i plus - minus 100 godini.

8. Datirawe so obsidian (vulkansko staklo). Se opredeluva hidratacioniot sloj i ottuka se doznava pribli`nata data.

9. Metod so radioaktiven jaglerod (S14) - so vreme na poluraspa|awe 5.760. Datiraweto e najprecizno, plus - minus 30 godini.

Site metodi za istra`uvawe na arheolo{kite naodi po`elno e da se iskoristat zaedni~ki od samite arheolozi ili so pomo{ na specijalist od drugite nauki. Gi opi{avme samo pova`nite od niv, bez da se omalova`at nekoi drugi, kako na primer dendrohronologijata.

4. Izvori na bibliska arheologija

Nau~nata klasifikacija na izvorite na bibliskata arheologija e mnogu va`en problem, bidej}i se tie mnogubrojni i raznoobrazni. Po sodr`ina i forma, mo`e da se opredelat slednite tipovi na izvori na bibliska arheologija: od edna strana, koskeni ostatoci od ~ovek i `ivotni, po~vi, fauna i flora, geolo{ki ostatoci, od druga strana - pismeni, materijalni, etnografski, folklorni i drugi izvori. Ima izvori, koi{to so~inuvaat osobini od razli~ni izvori (na primer natpisite kako materijalni izvori), poradi {to se narekuvaat kompleksni izvori. Deleweto na izvorite povlekuva i prou~uvawe od strana na razli~ni specijalisti i nivno postavuvawe vo centarot na vnimanieto od strana na razni nau~ni disciplini. Op{to prifateno e deka materijalnite izvori na prvo mesto se izvori za arheologijata, pismenite - za istorijata, a kompleksnite - i za dvete nauki, kako i za epigrafikata. Od svoja strana, tipovite na izvori mo`e da se podelat na rodovi: pismeni koi se delat na: izvestuvawa (carski spisi, hroniki, religiozni u~ewa i dr.) i dokumenti (stopanski izve{tai, pravni dokumenti, administrativni raspredelbi, pisma i dr.), i materijalni (grn~arski izrabotki, ukrasi,stanbeni objekti, kultni i voeni objekti).

Treba da se zabele`i deka apsolutiziraweto na ovaa podelba bi bilo pogre{no, taka {to ~itaweto na karakteristikite na eden vid izvori so tie na drug, ne se isklu~eni. Podelbata na spomenicite na tipovi i rodovi e pove}e zaradi nivnoto prou~uvawe i istra`uvawe.

Mnogubrojnite izvori se podlo`uvaat na razli~ni metodi na istra`uvawe. Pritoa se razlikuvaat tri posledovatelni stepeni:

1. Nadvore{na kritika - izvr{uvana e od strana na arheolozite, epigrafite, paleografite i drugite istra`uva~i za vreme na iskopuvawata, i se sostoi od sobirawe na materijali, formalen opis na materijalni naodi, vostanovuvawe na vrskite so drugite izvori, nivnata funkcionalnost, klasifikacijata na materijalite, ~istewe od dopolnuvawa od falsifikati i dr.

2. Vnatre{nata kritika -opredeluvawe na avtorot, negovata epoha, negoviot svetogled, politi~kata i klasna pripadnost, profesijata, celosnosta na svedo{tvata, prvi~nite i vtori~nite izvori, eventualni hronolo{ki sloevi, originalite i kopiite, itn.

3. Sinteza od nadvore{nata i vnatre{nata kritika- opredeluvawe na vrskite na izvorite so nivnite vidovi, opredeluvawe na izvorite vrz osnova na nivnata vistinitost, to~nost, ulogata na subjektivnosta, vostanovuvawe na toa {to nedostasuva, itn.

MATERIJALNI IZVORI

1. Grn~arski izrabotki i keramika

Najranite grn~arski izrabotki datiraat od neolitot. Grn~arstvoto se praktikuva vo Egipet i Mesopotamija vo po~etokot na tretoto iljadoletie, odnosno vo vremeto na Avraam, koga ve}e se proizveduvaat fini kerami~ki sadovi na Bliskiot istok.

Formata, dekoracijata i na~inot na proizvodstvo se menuvale vo tekot na razli~nite epohi. Blagodarenie na analizata na formata, dekoracijata, temperaturata pri pe~eweto, kvalitetot na glina i drugo mo`e da se poso~i i vremeto vo koe e napravena. Za taa cel se sostaveni tablici koi gi olesnuvaat datiraweto na grn~arskite izrabotki i drugite naodi povrzani so niv, vostanovuvaweto na trgovskite pati{ta i dr.

Filistejskata keramika, na primer, poka`uva jasni vrski so mikenskata, koja {to istovremeno e dokaz za doa|aweto na Filistejcite so drugite tnr. "morski narodi" od Egejskoto more. Vo tekot na 13-ot i 12-ot vek, vo razli~ni delovi na Palestina se zabele`uvaat promeni vo naodite od takvi izrabotki, taka {to kvalitetot im se vlo{uva i na preden plan se pojavuvaat drugi zabele`itelni belezi. Ovie fakti se povrzuvaat so naseluvaweto na Izrailcite vo ovie regioni. Podocna, pak, se zabele`uva razvoj na keramikata. Se pojavuvaat sadovi za maslo i mirisi, i vrz osnova na grn~arskite izrabotki od kiparsko-fenikisko poteklo, se vostanovuvaat vrskite koi nalikuvaat na fenikiski.

2. Crte`i - izobra`enija

Crte`ite se sre}avaat na kerami~ki sadovi, spomenici, kamewa, karpi i dr. Na yidot vo hramot vo Medinet Habu (Egipet), Ramzes 3 ja ovekove~il svojata pobeda nad tnr. "morski narodi" koi navleguvale po more i kopno kon Egipet. Me|u niv se i Filistejcite, naslikani so kapi so perduvi. Vo Ramat i Rahel (bibl. Bet Kerem), pri iskopuvawata vo tekot na 1956-1962 godina e otkrien kerami~ki fragment so crveno-crna boja na koj e pretstaven ma` so brada sednat na prestol so podno`je. Crte`ot uka`uva na asiriski stil od osmiot i sedmiot vek pr. Hr. Napraven e isto taka vo Judeja, a naodite voedno govorat i za slikarskata umetnost i tradicija, so ~ija{to primena ne se prekr{uva Vtorata Bo`ja zapoved - da ne se crta ni{to na koe{to bi mo`ele da se nasetat bo`estveni elementi.

3. Ukrasi

Od materijalot i izrabotkata na dadeni predmeti mo`eme da sudime za kulturniot razvoj i materijalnite mo`nosti na edna epoha, za ostvarenite trgovski vrski, itn. Pri iskopuvawata vo Samarija pronajdeni se golem broj plo~ki od slonova koska, dela na iskusni rezbarski race (okolu krajot na 8 vek pr. Hrista). Se pretpostavuva deka tamu imalo objekt ~ii{to yidini bile ukraseni so niv. Za toa se zboruva vo 3Car 22.39. Naodite uka`uvaat na tesna vrska so Fenikija. Na mnogu mesta (Bet [ean, Jafa i dr.) se otkrieni glineni i drugi plaketi so ovalna forma. Na niv ~esto se nacrtani goli `eni so jasno ozna~eni polovi obele`ja (bo`icite A{era i Astarta). Nekoi plaketi bile po~ituvani kako idoli a drugi se so to~no nazna~ena namena (na primer pri ra|awe). Blagodarenie na niv stanuva jasno zo{to vo Stariot zavet so odvratnost se govori za hananskata religija (sporedi - naodite na falusi vo Megido i dr. mesta).

4. Stanbeni objekti.

Ovoj vid na objekti, duri i najprostite po plan i izgradba, se sigurno svedo{tvo za socijalnata polo`ba, ekonomskata sostojba, arhitektonskite mo`nosti vo dadenata epoha i dr. Neretko se obrnuva pogolemo vnimanie na golemite dvorski kompleksi. Toa e opravdano, za{to tie pretstavuvaat golemi dostignuvawa. No, nemaat malo zna~ewe i obi~nite gradski kvartovi, selskite domovi, koi{to zboruvaat za `ivotot na {irokite narodni masi. Izrailskite ku}i od po~etokot bile prosti gradbi. Vo Tirca tie imaat, na primer, preden dvor, koj od dvete strani bil zagraden so edno-dve mali yidini. Site tie imale ednakva povr{ina i golemina, {to upatuva deka vo vremeto na David nemalo golemi socijalni razliki. Vo sledniot period, koj zapo~nuva so vladenieto na Solomon, se ~uvstvuva streme` kon rasko{ i zgolemuvawe na klasnite razliki. Reonot na carskite dvorci i domovite na carskite ~inovnici vo Samarija, e oddelen od drugiot del na gradot so yid, karpa, koi, po misleweto na istra`uva~ite, nema voena namena. Toj yid e od vreme na Amvrij i Ahav. Blagodarenie na iskopuvawata vo Erusalim, se zaklu~uva deka Milo e centarot okolu koj se formirale ulicite na koi{to bile izgradeni gradskite ku}i. Urivaweto na centarot dovelo do razurnuvawe na objektite. Zatoa, po prezemaweto na gradot od strana na David, bila neophodna popravka na objektite. Nad portata na Masifa i vo drugite gradovi se otkrieni kameni sedi{ta, prestoli. Tie davaat pretstava za mestoto kade {to zasedavale stare{inite, kade {to se slu~uvale ili pravele golemi dela, i bile sklu~uvani dogovori pome|u gra|anite. Od druga strana, golemite dvorci vo Mesopotamija i Egipet se jasno svedo{tvo za slabata politi~ka uloga na Izrail, koj vo toa vreme bil razdelen na dve carstva.

5. Kultni objekti (`rtvenici, hramovi, kultni gradbi i dr.)

Site ovie spomenici go ilustriraat religiozniot `ivot na drevnite narodi. Tie govorat za nivnite naviki i obi~ai, kako i za soodvetnite ekonomski mo`nosti i dr`avni celi. Od Solomonoviot hram ne se so~uvani ostatoci. Ostatoci od negovite osnovi mo`at da se pronajdat na hramovoto mesto Haram eš-šerif. Toa e muslimansko svetili{te, poradi {to dosega ne se vr{eni iskopuvawa. Kako ilustracija na bibliskite ka`uvawa za ovoj hram, svedo~at naodite od nekoi hramovi vo Fenikija - Sirija i Palestina. Vo Lake{ (Palestina), otkrien e tribroden hram. Vo Sirija e pronajden mal hram izgraden vo pravec istok-zapad, sli~en na Solomonoviot hram. I dvata kultni objekti se izgradeni od kamewa, utvrdeni na drveni stolbovi na kamena osnova. Pritoa, hramot bil izgraden blizu do dvorecot, kako {to bil Solomonoviot. Navistina, ovoj aramejski hram e od 9 vek pred Hrista, odnosno, izgraden e eden vek podocna od Solomonoviot. No, hramot vo Hacor (severna Palestina), koj postoel u{te od 13 vek, zboruva deka i porano se gradele takov vid na hramovi. Kultni gradbi kako Erusalimskiot hram dosega ne se pronajdeni na Bliskiot istok. Zna~ajno e otkritieto vo Arad. Toa e izrailsko svetili{te od 10 i 9 vek, orientirano vo pravec istok-zapad. Skalite od nedelkan kamen vodat od svetili{teto do najsvetoto mesto (Svjataja Svjatih, debir), pred koe {to ima dva `rtvenika bez rogovi.

Vo severozapadniot agol na predniot dvor se nao|al golem `rtvenik, izgraden od nedelkan kamen i zemja, sledej}i go baraweto spored Mojseeviot zakon (Izlez 10,25), so razmer 5h5 lakti i visina 3 lakti, {to odgovara na dimenziite na `rtvenikot vo skinijata. Na mnogu mesta se pronajdeni pri iskopuvawata idoli, `rtvenicite, masebi (kameni stolbovi vo ~est na nekoe bo`estvo), kadilni `rtvenici. Svetili{tata vo Palestina, Fenikija, Sirija, Mesopotamija i Egipet, davaat mo`nost da se dobie pocelosna pretstava za razvojot na paganskiot kulten `ivot, i da se otkrijat soodvetni paraleli vo sporedba so izrailskite.

6. Voeni objekti

Vojuvaweto e sostaven del od `ivotot na plemiwata i na dr`avite vo tekot na razgleduvaniot period. Toa svedo~i za periodi na porasti i padovi na ekonomskata mo} i odbranbenite ili zavojuva~ki streme`i za za{tita na va`nite trgovski pati{ta itn. Kako {to e poznato, kowot se upotrebuval vo toa vreme najmnogu vo voeni celi. Solomon prv voveduva kowanica vo armijata. Tie bile rasporedeni vo garnizoni vo gradovite (Megido, Gezer) i dr.

Kowu{nici se otkrieni vo Megido za 480 kowi vo kompleks koj bil del od noviot dvorec (eden del bil od 10 - 9 vek). Pronajdenite sobi na kompleksot pri gradskata porta na Lake{, ostrici za streli i kamewa za pra}i, se primeri za vooru`uvaweto, no isto taka svedo~at kako tie strani~ni kuli se koristeni od stra`ata. Od ovie naodi stanuva jasno zo{to evrejskiot zbor migdal, koj obi~no se preveduva "kula", ima istoriski razvoj i vo podocne`nite tekstovi ozna~uva "kula" ili "bastion" vo blizina na tvrdinata na nekoj grad, dodeka vo postarite tekstovi, toj zbor ima zna~ewe na "citadela" ili "zamok" vo samiot grad (Sud. 9,50). Taka, na primer, iskopuvawata vo Sihem otkrivaat citadela so utvrden hram.

NATPISI

Postojat dva vida na natpisi:

a) od javen karakter - zakoni, dogovori, ukazi i dr.

b) od privaten karakter - nadgrobni plo~i, pe~ati, natpisi posveteni na nekoj kult i dr.

Obi~no natpisite imaat opredelen avtor, duri i koga se napraveni po zapoved na vladetelot ili po nara~ka. Me|u natpisite ponekoga{ ima kopija od originalot, se sretnuvaat i gre{ki, no toa se sepak prvostepeni istoriski izvori.

1. Natpisi od vremeto pred naseluvaweto na Izrailcite vo Palestina

a) Zakolnuva~ki tekstovi. Obi~no se pi{uvani vrz glineni figuri i sadovi. Spored egipetskoto veruvawe, kr{eweto na figurite i sadovite ozna~uvalo pobeda nad demonite napi{ani na sadovite i figurite. Vo tekstovite od 20 i 19 vek pred Hrista se spomnuvaat imiwa na redica palestinski i fenikiski gradovi, kako {to se: Erusalim, Afek, Ako, Masal, Tir i dr. koi go olesnuvaat sostavuvaweto na geografski karti za toa vreme, neposredno pred doa|aweto na Avraam na tie mesta.

b) Grobnici - pronajdeni vo Sreden Egipet, na koi se pretstaveni karavani so 37 beduini zaedno so nivnite osliwa, pristignati vo Egipet. Spored napisite, tie bile od plemeto Ammu, pod vodstvo na Ab{a (Abi{aj, koe{to e semitsko ime). Ova se povrzuva so Bitie 37,25, a se odnesuva na preseluvawa i na drugi semitski semejstva (sli~no na Jakovovoto) vo deltata na rekata Nil.

v) Skarabei - figuri na bumbar napraveni od staklo, tvrd kamen, karneol, jaspis, steatit i dr. od vremeto na Hiksite koi vladeele so Egipet i upravuvale od 1.760 do 1.550 godina. Me|u niv imalo i mnogu Semiti. Tuka e zapi{ano i imeto na eden od hikskite carevi, koe e semitsko i zvu~i sli~no na imeto na bibliskiot patrijarh Jakov (Jakub -Har ili Jakub -El).

g) Vo Zapisite na faraonot Tutmozes III, napi{ani na yidinite na hramot na Amon vo Karnak, se izbroeni 119 mesta i gradovi vo Sirija i Palestina. Taka, povtorno se javuvaat poznati imiwa na odredeni va`ni naselbi od 15 vek pred Hrista.

d) Spomen plo~a na faraonot Merneptah (okolu 1.219 godina). Vo vrska so pohodot na faraonot vo Palestina, sodr`an e sledniov tekst: Hanaan e ograben, Askalon e prevzemen, Gazer e opkolen, Jenoam kako da ne postoel nikoga{, Izrael e bez naslednici”. Imeto Izrail ovde e napi{ano kako opredelba za narod, a toa zna~i deka vo vremeto na Merneptah ovoj narod e ve}e vo Palestina.

|) Vo urnatinite na Lake{ vo tretiot predizrailiski hram e najden glinen sad so egipetski hieroglifski natpis. Ovoj natpis e od 13 vek pred Hrista i doa|ame do zaklu~ok deka poteknuva od vremeto na Merneptah. Nekoi velat deka toa e od vremeto koga faraonot go razru{il Lake{ okolu 1.220 godina. No, mo`no e isto taka da svedo~i za vremeto koga Izrailcite se u{te ne go imaat prezemeno Lake{. Mnozina ja prifa}aat vtorata pretpostavka, bidej}i faraonot ne bi propu{til da ja odbele`i svojata pobeda na sadot, no toa ne e storeno.

2. Natpisi koi go razjasnuvaat problemot za po~etocite na drevnata semitska azbuka

a) Protosinajski natpisi. - Pronajdeni se vo rudnicite za bakar vo Sinaj. Ima okolu 40 znaci i golem broj od niv se de{ifrirani. Eden od tie, na primer, glasi: „lb’ lt” („za Balaat"). Od spomnuvaweto na hanaanskata bo`ica Balaat (`enska forma na bo`estvoto Vaal) i od paganskite osobini na drugite de{ifrirani natpisi, mo`e da se zaklu~i deka {riftot bil upotrebuvan od Semiti, verojatno kako robovi vo rudnicite na zapadnosemitski dijalekt. Negovite znaci imaat bliskost so podocne`nite fenikiski znaci. Natpisite se od okolu 16- 15 vek pred Hrista.

b) Palestinski azbu~ni (pismeni) natpisi od 2 milenium pred Hrista.

Tie se mnogu kratki i zatoa nivnoto de{ifrirawe e ote`nato. Pronajdeni se vo Sihem, Gezer, Lake{ i dr. Tie svedo~at za razvojot na pismenosta od 18 do 13 vek i za mnogubrojnite obidi da bide sozdadena azbuka.

v) Natpisi so klinesto pismo. Pronajdeni se vo Ugarit. @recite kako da znaele za ovie natpisi so starosinajski {rift, no gi prilagodile za nanesuvawe svoi tekstovi preku ovie glineni tabli~ki. Ova otkritie e napraveno vo tekot na 15 - 14 vek. Vo Palestina se pronajdeni tabli~ki so takov klinopis vo severna Galileja. Na glinenite tabli~ki se zapi{ani znacite, bukvite, po~nuvaj}i od odredeni fenikiski i staroevrejski bukvi, kako i na prvobitnata ranata elinska azbuka, koja {to od svoja strana ja ima za obrazec fenikiskata.

3. Natpisi od vremeto po naseluvaweto na Izrazilcite vo Palestina

a) Natpis od faranot Susakim ([e{onk) I na yidovite na hramot na Amon vo Karnak za negoviot pohod vo Izrail po smrtta na Solomon. Od natpisot se gleda deka Erusalim ne bil zazemen od faronot, no deka toj se zadovolil samo so otkup (3Car 14,25). Toj gi zavladeal postepeno Gaza, Gezer i drugi gradovi. Eden fragment od spomen plo~a vo Megido go potvrduva toa deka toj grad bil zazemen.

b) Hroniki na asirskiot car Salmanasar I. Vo niv se soop{tuva i za golemata bitka na asirskite vojski pri Karkar vo severna Sirija (853 god.) so zdru`enite siriski i palestinski zemji. Vo nea se zabele`uva deka u~estvuval i Ahabbu od Sir’il (Ahav od Izrail) so 200 kowanici i 10.000 pe{adijci.

v) Natpis na crn obelisk od Salmanasar III. od Nimrod. Me|u onie koi pla}aat danok se spomnuva i Juj od stranata na Omri, t.e. Severnoto izrailsko carstvo koe ~esto se narekuva taka po imeto na Omri=Amvrij. Na obeliskot se pretstaveni Izrailci koi nosat srebro, zlato, zlatni sadovi, zlatni vazni, zlatni ~a{i a isto taka i olovo.

g) Hronikite na asirskiot car Adadnirari. Ovie hroniki soop{tuvaat za pobedata na carot nad Damask. Ovaa pobeda mu dava mo`nost na Izrailskoto carstvo da se oporavi od porazot na aramejskiot car od Damask. Ponatamu se soop{tuva deka asirskiot car dobil i podaroci od zemjata Humri- Izrail.

d) Hronikite (analite) na asirskiot car Teglatfalasar III (745-727). Napi{ani se na plo~i vo negoviot dvorec i soop{tuvaat interesni podatoci za izrailskoto i judejskoto carstvo. Ova dava mo`nost za pravewe jasni paraleli so starozavetnite svedo{ta.

|) Vavilonska hronika. Soop{tuva za opsadata na izrailskata prestolnina vo Samarija od strana na Salmanasar V, a vo analite na Sargon II se davaat podatoci za padot na gradot i odveduvaweto na Izrailcite vo ropstvo od klasata na upravnicite, ~inovnicite i zanaet~iite. Brojot od tamu spomnatite 27290 du{i svedo~i za tamo{nata gusta naselenost.

e) Natpisot na Senahirim Asirski, napi{an na edna prizma, koj svedo~i za negoviot pohod vo Judeja vo 701-ta godina i eden reljef vo dvorecot na istiot car vo Ninevija, na koj e prika`ana opsadata na Lake{ i negovoto zavzemawe od strana na Asircite, se va`ni svedo{ta za istorijata na toa vreme i istovremeno pretstavuvaat paraleli so 4Car18-19.

`) Vavilonskata hronika dava interesni svedo{ta za poslednite godini na Judejskoto carstvo.

4. Izrailski natpisi

a) Natpisi napi{ani na ostrici od 3 bronzeni kopja pronajdeni blizu Vitleem, na koi stoi natpis: hs’bdlb’t (= ostrica od kopje na sluga koj e ~inovnik na Labat), koj poteknuva od 12 vek. Obi~ajot da se pi{uva na metalniot del na kopjeto postoi i na drugi mesta. Toa poka`uva, od edna strana, deka oru`jeto bilo skapo, a od druga, deka pripa|alo na lokalen knez (stare{ina), koj imal vojnici pod naem, i na koi im go daval svoeto oru`je. Te{ko e da se ka`e dali toj bil Hananeec ili Izrailec. Toa e vremeto na sudiite, vreme koga Palestina e razdelena i lokalnite prvenci - stare{ini trebalo sami da se gri`at za svojata bezbednost.

b) Zemjodelski kalendar od Gezer. Ja pretstavuva stopanskata rabota na selanite po meseci. Napi{an e vo 7 reda na mek varovnik so staroevrejski bukvi, so dimenzii 7h10 sm. i datira od 10 vek.

v) Natpisot na Mesa (poznat u{te kako spomenikot na Mesa). Napi{an e po naredba na moavskiot car Mesa (9 vek). Toj raska`uva od moavska gledna to~ka za nastanite opi{ani vo 4Car 3gl.

g) Samarijanski ostraki (ostraka - natpis vrz par~e od glinen sad). Otkrieni se pri iskopuvawata vo sobite na carskiot dvorec vo Samarija i datiraat od 9 ili 8 vek (od vremeto na Ahav, Jerovoam II ili Menahem). Toa se fakti~ki zapisi za poznati proizvodi- vino i maslinovo maslo od najdobar kvalitet. Me|u imiwata ~esto se sretnuvaat bukvite jw, (skrateno od Jahve), {to uka`uva deka i pri nadoa|aweto na paganstvoto vo carskiot dvor, verata vo Jahve imala cvrsti, zdravi i silni koreni me|u narodot. Zastapeni se isto taka i zborovi na niven dijalekt.

d) Ostrakite od Tell Qasile blizu Tel Aviv poznati se od istoto vreme. Va`no e toa deka na niv se prika`ani tovarewa na maslinovo maslo i zlato na korabi. Zlatoto e ozna~eno kako ofirsko t.e. od najvisok kvalitet.

|) Siloamski natpis. Pronajden vo 1880 godina. Napi{an e vrz yidot na kanalot {to ja nosi vodata od izvorot Gion vo siloamskiot rezervoar. Vo natpisot se opi{uva prokopuvaweto na kanalot.

e) Nadgrobniot natpis na [ebnajahu datira od vremeto na carot Ezekija (727-698 godina) i glasi: "Ova e grobot na ...jahu, dvorskiot nadzornik. Tuka nema srebro ili zlato, no samo koskite negovi i koskite na negovata `ena. Proklet da e ~ovekot koj }e go otvori ovoj (grob)". Ova ime se spomnuva vo knigite na prorok Isaija kako [ebna (jahu), na~alnik na dvorecot (Isa. 22,15).

`) Zna~ajni za odbele`uvawe se i nekolku grafiti (skalesti natpisi) vo grobna pe{tera, na 8 kilometri od Lake{. Tuka za prvpat so evrejski bukvi e napi{ano imeto na Erusalim. Se zabele`uva i izrazot "Jahve, gospodar na svetot", vo koi se nayiraat tesnite nacionalni idejni granici i se gleda na Boga kako Bog na celiot svet, kako {to e prore~eno. Na eden od tie grafiti ima 2 poetski stiha so ritam, {to uka`uva t.e. poso~uva na psalmite. Ovie grafiti mo`e da poteknuvaat od vremeto na Ezekija.

z) Papirus - palimpsest od Murabaat. Ova e najstariot so~uvan papirus koj{to datira od 8 vek pr. Hrista. Pronajden e vo edna pe{tera vo Vadi Murabaat. Postariot tekst koj sodr`i pismo e izbri{an i vrz nego e napi{an nov so spisok od 4 imiwa, simboli i broevi (namerno ozna~eni za koli~estvo). Za `al, papirusot e samo fragment.

y) Ostrakite od Mesad hašavjahu. Pronajdeni se blizu morskiot breg na ova mesto vo 1960 godina. Vrz osnova na keramikata, se doa|a do zaklu~ok deka tvrdinata e od poslednata tretina na 8 vek pred Hrista. Najzabele`itelna e edna ostraka, koja pretstavuva pismena molba, najverojatno do upravitelot ili de`urniot oficer za napravenata nepravda koja e izvr{ena nad molitelot.

i) Ostraka od Ofel. Sodr`i spisok na nekoi lica, a otkriena e vo 1924 godina. Svedo~i za obi~aite da se prika`at rodoslovite, no poradi izmivawe na napi{anoto, ne mo`e to~no da se ka`e za kakva cel slu`elo toa. Datira od 7 - 6 vek pr.Hrista.

j) Lake{ki ostraki. Pronajdeni se vo edno mesto blizu gradskata porta. Gi ima okolu 20 ostraki. Golem del od niv se pisma od Ho{ijahu- oficer vo eden garnizonski grad na pat za Erusalim, do komandatot vo Lake{, Jao{.

Golem broj izrazi uka`uvaat na zborovi, formulacii upotrebuvani vo Stariot zavet. Na primer "{to e tvojot sluga, osven edno ku~e" (sporedi so zborovite na Memfivostej kon David - 2Car 9.8). Vo ovie pisma e opi{ana situacijata vo Lake{ pred zazemaweto od strana na vavilonskata vojska. Vo edno od pismata se govori za nepoznat prorok, koj o~igledno e nastroen za mir so Vavilon, za razlika od drugite, koi barale pomo{ od Egipet. Na toa uka`uvaat i zalo`bite na prorokot Eremija za spasuvawe na Judeja (Erem. 26,20-24).

k) Ima i edna redica natpisi vrz ra~ki od grnci, }upovi, koi ja poso~uvaat mestoplo`bata, mestoto na proizvodstvo, sodr`inata i imeto na sopstvenikot. Ima slu~ai i za vtisnat carski pe~at, kako i obele`ani merki za merewe. Od persisko vreme ima pogolem broj ostraki na aramejski, a na eden kadilen `rtvenik od kamen vo Lake{ e napi{ano: "Kadilnik od balsam od Jehoa{, sin na Mahir, za Jahve, Bog na nebesata".

l) Od elinisti~ko i rimsko vreme najva`ni se 2 natpisa:

- Na edna kamena plo~a e napi{ano slednoto: "Tuka bea doneseni koskite na Ozija, car na Judeja. Ne otvoraj". Toa e napi{ano najverojatno poradi leprata od koja boleduval carot. Za `al, plo~ata ne e otkriena na prvobitnoto mesto, no e otkriena od Ruskata crkva na Eleonskata planina.

- Na vlezot na edna soba vo grobnica na kamenite sarkofazi se napi{ani imiwa koi se poznati, sli~ni so tie od Biblijata i Talmudot.

PISMENI IZVORI

Pismenite izvori se mnogubrojni i zatoa }e gi objasnime samo najva`nite, so nekolku zbora, karakteristi~ni za niv. ]e navedeme podatoci samo za golemite biblioteki, arhivi i zbirki, kako i za nekoi od pova`nite pismeni izvori.

1. Zapisite od Tel-el Amarna

Ovie zapisi se pronajdeni vo Egipet na okolu 300 km. ju`no od Kairo, vo nekoga{nata prestolnina na faraonot Ehnaton. Od 378 tabli~ki, nekolku pretstavuvaat u~ebni pomagala, zapisi so znaci i re~nici. Ostanatite 349 se delovi od diplomatski korespondencii na egipetskite faraoni Amenofis III i Amenofis IV so drugi carevi i egipetski vazali i visoki slu`iteli. Okolu 30 zapisi pretstavuvaat eden vid paso{i za hananskite carevi koi sakale da go posetat Egipet.

Jazikot na klinopisnite tabli~ki e akadski, koj vo toa vreme igral uloga na diplomatski jazik. Samo dve pisma se na hetski dijalekt. Nesomneno, od golem interes se oficijalnite korespondencii na faraonite so aziskite vladeteli od Vavilon, Asirija, Mitani, Hetskoto carstvo i dr. Osobeno zna~ajni za bibliskata arheologija se pismata na egipetskite vazali od Sirija, Fenikija i Palestina. Vo niv se opi{uva sostojbata vo Hananskata zemja pred naseluvaweto na Izrailcite vo nea. Se spomnuva za pripadnicite na "Habiru" od koi stradaat gradovite vo Palestina i so koi nekoi vladeteli vleguvaat vo sojuz protiv drugi. Verojatno toa ime e istozna~no so "Evrei", no toa nema etni~ki karakter. So toa se ozna~uva socijalen sloj. Habiru `iveat zaedno ne samo poradi rodninski vrski, tuku poradi op{tiot na~in na `ivot (polunomadski). Tie ne baraat zemja. Toa ne{to go gledame i od svedo{tvoto za evreinot Avraam.

Vazalite i egipetskite ~inovnici bile zadol`eni za obezbeduvawe na danokot, posebno za danokot na `itoto. Vo ovie zapisi se veli deka na eden od visokopostavenite egipetski slu`iteli Janhamu (koj ne bil Egip}anec), mu bilo dozvoleno administrativno da rakovodi i da skladira `ito vo ambarite na guvernerot ili vice kralot. Negovata sostojba e ilustracija i za prestojot na bibliskiot patrijarh Josif porano vo Egipet.

Site hananski pisma pretstavuvaat me{avina od hananski jazi~ni elementi (tn. hananski glosi). Tie se prevedeni od hananski na akadski i hananskiot tekst primil vlijanie preku re~nikot, fonetikata, morfologijata, sintaksata, frazeologijata i na~inot na izraz pri prevodot na akadski. Ponekoga{, akadskite zborovi se povtoruvaat so hananskite. Poradi toa, amarnenskite pisma se izvori za hananskiot jazik i za srodstvoto so staroevrejskiot jazik.

2. Dokumentite od Nuza

Nuza e huritski grad, koj se nao|al nedaleku od dene{niot grad Kirkuk (Irak). Tamu bile otkrieni arhivi so klinopisni tabli~ki od 15 vek pred Hrista, vo koi {to se opi{ani huritskite obi~ai i pravnite odnosi. Vo tekot na vtoroto iljadaletie, Huritite naseluvaat mnogu mesta vo Severna Mesopotamija. Vo tekot na 15 vek pred Hrista ja osnovaat mo}nata dr`ava Mitani, no, taa e so kratok vek. Vo Nuza tie so~inuvaat golem del od naselenieto. Huritite imaat vlijanie duri do Ugarit na Sredozemnoto more. Vo tekstovite od Nuza zasvedo~eni se obi~ai koi se isti so obi~aite na Avraamovoto semejstvo. Toa se: soprugata i sestrata bile postaveni na isto ramni{te vo semejstvoto; pravoto soprugata da dade nalo`nica na ma`ot, pri {to se zabranuva isteruvawe na rodenoto dete (primerot so Sara); edna devojka za da se oma`i, trebalo da zeme dozvola od svojot brat; prisvojuvaweto na semejnite idoli koe e znak za pravoto na oddelno nasledstvo (slu~ajot so Rahila - kradeweto na semejnite idoli od svojot tatko); mo`e da ima posinovuvawe so cel da se predade del od imotot vo nasledstvo (sp. slu~ajot so Eliazar i Avraam, kako i so Efrem i Manasija).

3. Zapisite od Mari

Pri arheolo{kite iskopuvawa od 1933-1935 godina, arheologot Andre Paro go otkriva Mari kako golem i bogat grad. Negoviot dvorec so pove}e od 250 objekti, e za~uduva~ki. Arheolozite utvrduvaat deka, koga ima silen do`d, gradskata kanalizacija prodol`uva da funkcionira, iako gradot bil razru{en pred pove}e od 3.500 godini. Povr{inata na dvorecot iznesuvala 35.000 m2 i ja nadminuvala goleminata na mnogu palestinski i drugi drevni gradovi i svedo~i za mo}ta na dr`avata koja ja uni{til vavilonskiot car Hamurabi.

Tamu se otkrieni okolu 25.000 klinopisni tabli~ki na akadski jazik, od koi 5.000 se diplomatski i administrativni korespondencii. Vo niv ima svedo{tva i za trgovskite vrski so Sredozemnomorskoto krajbre`je (so Fenikiskite gradovi Ugarit i Biblos). Od interes se i jazikot, i ritualite vo religioznite pretstavi vo toj region. Narodniot jazik e dijalekt, sroden na toj na bibliskite patrijarsi. Golemiot hram na bogot Dagon (se spomnuva i vo Biblijata) i eden zapis na kamen vo dvorecot, govorat za postoewe na ritualni dejstva na ovoj prostor. Vo nekoi dokumenti se spomnuvaat plemiwa po ime Benijamini (banu jaminu), koi se nomadi so siten dobitok. Benjaminite ja potvrduvaat jazi~nata upotreba na sli~no ime vo tekot na vtoriot milenium, kako so Venijamin i Venijamincite. Vo ovie zapisi se spomnuvaat gradovite Nahar (Nahiri), Sarugi, Tara (Turahi), Faliga, Laba-an, ~ii {to imiwa gi sre}avame kako imiwa na lica od semejstvoto na Avraam (sporedi Bitie 24,10; 31,20-24). Noseweto na isti ili sli~ni imiwa na naselbi od lu|e, e mnogu stara praktika, {to prodol`uva i denes.

4. Zapisite od Ugarit (Ras [amra)

Ovie zapisi se otkrieni od edna ekspedicija predvodena od Klod [efer pri iskopuvawata od 1929 do 1939 godina. Vo tekot na 1960-tite godini, arheolozite otkrivaat novi tekstovi. Drevniot grad Ugarit se nao|a vo blizina na pristani{teto Minet el-beda ("belo pristani{te") i e smesten na ridot Ras e{-[amra ("glava na divi za~ini"). Ovoj grad ne se spomnuva vo Biblijata, no bil golem centar vo tekot na 15-14 vek, pred Hrista. Pri iskopuvawata otkrieni se: dvorci, delovi od ku}i, skladovi, dva hrama (na Vaal i Dagon) i drugi objekti. Najdeni se kerami~ki, zlatni i srebreni izrabotki. Isto taka, zna~ajni se i pismenite pronajdoci. Osven na akadski jazik, mnogu dokumenti se na ugaritski, napi{ani so klinesto pismo. Golem broj dokumenti go otkrivaat sekojdnevniot `ivot (me|unarodni odnosi, administracija, ekonomija, itn.). Mal del od niv se literaturni tekstovi, iako po obem pretstavuvaat okolu polovina od Psaltirot. Za prvpat se otkrivaat pred sovremenata nauka: hanaanskata poezija, veruvawata, mitovite i obi~aite. Toa dovede do zaklu~ok deka taa literatura e rezultat na prodol`enoto usno i pismeno predanie.

Ugaritskiot jazik e hananski dijalekt, no ne e tolku blizok do bibliskiot evrejski i drugite hananski dijalekti, bidej}i Ugarit se nao|a vo severniot kraj na Fenikija. Ugaritskata azbuka ima 27 konsonanti, ili pove}e otkolku vo drugite hananski dijalekti. Nezavisno od toa, srodnosta na jazikot i stilot na ugaritskite dokumenti so bibliskite raskazi, dava mo`nost za datirawe na odredeni bibliski materijali koi{to poteknuvaat od vtoroto iljadoletie pred Hrista (pesnata na Mirijam, Devora, Mojsej, psalmite 28 i 67 i dr.). Ugaritskite tekstovi davaat nekoi interesni crti od hananskata religija koi se vo vrska so starozavetnite stranici.

I. Vaal prakti~no go istisnal od mitologijata vrhovniot bog El. Vo religijata na patrijarsite "Bogot na tatkovcite", ne se iznedna~uva so Vaal ili so El, iako za Nego se upotrebuva semitskiot zbor el {to zna~i bog.

II. Vo Biblijata oddelni zborovi i poimi od hanansko poteklo kako "levijatan", "rahab", "mot", El, Vaal, Anat, Astoret, A{era, se ili prirodni sili, `ivotni ili la`ni bo`estva, dodeka vo ugaritskiot panteon toa se konkretni ~ovekoliki bogovi. Vo Biblijata se sretnuvaat duri i ismejuvawa vo odnos na niv. Eden takov slu~aj e koga prorokot Ilija im veli na Vaalovite proroci za nivniot bog: "Vikajte posilno, za{to toj bog, mo`ebi se zamislil, ili e zafaten so ne{to, ili e na pat, a mo`ebi i spie - taka }e se razbudi!" (3Car. 18,27). Na edna ugaritska tabli~ka nao|ame izjasnuvawe za pri~inata za ironijata na prorokot Ilija. Vo nea se raska`uva kako bogot El sakal da napravi gozba za svoite sinovi, iako Vaal bil zaspan i duri posle silno vikawe se razbudil. Sledstveno, prorokot Ilija se poslu`il so izrazi poznati na slu{atelite, za da go ismee neznabo{tvoto (jazi~nicite).

III. Na druga klinopisna tabli~ka se raska`uva kako hananskite bogovi se sobiraat na trpeza da jadat meso od jare, pr`eno vo maslo od majka mu. Tuka e izrazen paganski obi~aj od kade jasno se gleda, zo{to Mojseeviot zakon zabranuva da se vari jare vo maj~inoto mleko - odnosno, za da se so~uvaat Izrailcite od pagansko vlijanie.

5. Asurbanipalovata biblioteka

Ovaa biblioteka e otkriena vo dvorecot na asirskiot car Asurbanipal (668-626 god.) vo Ninevija i vo hramot na Nabu. Od nea ostanale okolu 25.000 tabli~ki i fragmenti, koi sodr`at 10.000 tekstovi, od koi polovinata se so literaturen karakter. Tie se sobrani od razli~ni asirski i vavilonski gradovi, a del od niv se prepisi napraveni vo samata Ninevija. Vo dr`avnata arhiva se ~uvale dogovori, tekstovi so diplomatska i administrativna korespon­dencija, carski letopisi, rasporeduvawa, astronomsko-astrolo{ki spisi i nekoi pravni dokumenti. Vo samata biblioteka se najdeni okolu 5.000 tabli~ki koi sodr`at epovi, mitovi, basni, poslovici, kultni tekstovi, himni, molitvi i dr.; leksi~ki i gramati~ki tekstovi, matemati~ki, medicinski trudovi, itn.

Golem broj tekstovi se na sumerski jazik , a drugi se prevodi na akadski. Site zaedno davaat mnogu detalna pretstava za `ivotot, nau~nite i religiozni pretstavi vo Mesopotamija, a posebno vo Asirija.

Od golem interes za bibliskata arheologija isto taka se i mitovite.

I. Mit za sozdavaweto vo koj se zboruva za sozdavaweto na svetot, po borbata na bogot Marduk so bogiwata Tiamat. Od nejzinite delovi Marduk go sozdava svetot a od nejzinata krv lu|eto.

II. Vo eden asiro-vavilonski tekst od 7 vek, koj{to e del od epot za Gilgame{, se navestuva za golem potop. Se spasil samo Utnapi{tim, otkako bogovite re{ile da go uni{tat ~ove{tvoto. Potopot bil stra{en, taka {to bogovite treperele kako ku~iwa. Korabot na Utnapi{tim zaprel na planinata Nizir, vo planinskata oblast severno od vavilonskata ramnina. Bogovite go po~uvstvuvale slatkiot miris na `rtvata prinesena po potopot, i naletale na nea kako muvi.

III. Vo tekstovite se zboruva i za denot "{apatu"- 15-ti den na mese~eviot kalendar, odnosno mese~evo broewe na denovite. Ritualite vo toj den se bliski do tie na 7, 14, 21 i 28 den, vo koi se posti i ne se prinesuvaat `rtvi. Toa bile rabotni denovi. Na samiot 15 -ti den, pak, mo`elo da se prinesuvaat `rtvi, no ne smeelo da se trguva.

IV. Interesni se i redica rituali i drugi veruvawa na mesopotamiskite `iteli, koi mo`e da se sporedat so prika`anite vo Biblijata.

6. Papirusite od Elefantina

Elefantinskite papirusi se pronajdeni na eden ostrov vo Nil, blizu Asuan vo Egipet. Tamu imalo edna voena kolonija na judejski naemni vojnici koi `iveele vo gradot Siena. Elefantina ne e spomnata vo Stariot zavet, no za Siena zboruva prorokot Ezekiil (30,6). Papirusite se napi{ani na aramejski jazik i se otkrieni od strana na eden trgovec vo 1893 godina. Edniot del e publikuvan vo tekot na 1906-1911 godina a drugiot edvaj vo 1953 g.

Ovie papirusi sodr`at pravni i literaturni tekstovi. Postoi verojatnost deka Judeite do{le tamu vo tekot na 6 vek pred Hrista u{te vo vremeto na egipetskoto upravuvawe, koga mnozina begaat od Vaviloncite. Osven za izgradba na judejski hram, tamu vo dokumentite ima i eden papirus od 419-ta godina pred Hrista, koj govori za praznuvaweto na Pashata. Drugi papirusi sodr`at bra~ni dogovori, dokumenti za posinuvawe, trgovski dogovori pome|u dve semejstva i dr. Toa se svedo{tva za `ivotot i obi~aite ne samo na kolonijata, tuku do odreden stepen i za Judeite vo tekot na 6 - 4 vek.

7. Zapisot od Ebla

Ovoj zapis e otkrien vo 1974 godina od edna italijanska ekspedicija pod rakovodstvo na P. Matie, a pri iskopuvaweto na ridot Tel Mardikh vo Sirija, koi se zapo~nati od 1964 godina. Otkrieni se okolu 15.000 klinopisni tabli~ki. Tie se pi{uvani na zapadnosemitski jazik, koj se ozna~uva kako paleohananski i koi datiraat pribli`no od vremeto 2400-2250 godina pred Hrista. Tie se zna~itelno postari od poznatite tekstovi od Nipur (1750-1600) i od mnogu drugi biblioteki. Od nekoi tabli~ki jasno se gleda deka Tel Mardikh e drevnata Ebla. Tekstovite se administrativni, pravni, ekonomski, istoriski i dr. Tie go otkrivaat op{testveniot `ivot, ekonomijata, kulturata i istorijata vo vtorata polovina na tretiot milenium pred Hrista. Za odbele`uvawe tuka e u{te i slednoto.

I. Me|u imiwata koi se spomnuvaat se i gradovite: Salim (Erusalim), Megido, Lake{, Hacor, Gaza i dr. Nekoi od niv se sporni (Sodom, Akka), taka {to ima mislewe deka imalo naselbi vo blizina na Ebla koi imale sli~ni imiwa.

II) Tretiot car na Ebla go nosel imeto Ebrum koe se spomenuva vo Biblijata kako"Eber" (pratatko na Semitite - Bitie 10,21).

III) Carevite ja nosat titulata melek, koja podocna Izrailcite ja primaat od Hanancite.

IV) Ebla imal okolu 200.000 `iteli i bil eden od golemite gradovi na Bliskiot istok. Carskiot i administrativniot kvart so ku}ite na ~inovnicite, bil oddelen od drugiot del na gradot, iako imalo blizok kontakt na naselenieto so carot.

V) Me|u imiwata se sre}avaat bogojavlenskite na "ja" i "el", sli~no kako {to e vo Izrail podocna. Ima svedo{tva za imiwata kako {to se "Mika-ja" i "Mika-el" kako i I{ma-il (sli~no na bibliskite Mihail i Ismail).

VI) Me|u bogovite se sretnuvaat Dagan, A{tarta, A{era, Milik (Moloh vo podocne`niot hananski panteon) koi {to se navedeni kako paganski bo`estva od strana na Biblijata.

VII) Vo Ebla imalo dva klasi na proroci: mahhu i nabi (sporedi so evrejskiot zbor navi). Krajni zaklu~oci }e mo`e da bidat napraveni prirodno, otkako pronajdenite tabli~ki }e bidat de{ifrirani i publikuvani.

8. Kumranski rakopisi

Istorijata na pronajdenite kumranski rakopisi zapo~nala koga vo 1947 godini beduini vo judejskata pustina nai{le na pe{tera vo koja vo pove}e golemi }upovi bile sokrieni svotoci. Vo tekot na slednite godini se vr{eni intenzivni istra`uvawa vo okolinata na nao|ali{teto, delumno pod rakovodstvo na nau~nicite, a prete`no toa go pravele beduinite. Prebarani bile 1.000 pe{teri na planinskite ledini, koi se nao|ale od judejskata pustina do Mrtvoto more. Do 1956 godina, vo vkupno 11 pe{teri otkrieni se tekstovi i fragmenti, a najobemnite i najzna~ajnite vo pe{terite 1 i 4. Arheolo{kite istra`uvawa koi zapo~nale od 1951-1956 vo okolinata na pe{terata, pronajdeni se va`ni rezultati, spisi koi ja rasvetluvaat istorijata na zaednicata, koi bile pronajdeni vo pe{terite vo koi nastanale ili bile ~itani.

a) Arheolo{ki pronajdok

Vo blizina na pe{terite otkrieni vo 1974 godina, se nao|al nedaleku od Mrtvoto more eden mal breg vo urnatini. Se vostanovilo deka postoi vrska pome|u ova mesto nare~eno [irbet Kumran i pronajdenite rakopisi. Otkopana e naselba koja bila `iveali{te na edna judejska zaednica. Glavnata ku}a so kula ima dimenzii od 30h37 m. Pronajdena e edna golema prostorija {to slu`ela kako sobirali{te i se koristela za zaedni~ki obredi, a e pronajdena i glavna trpezarija, prostorija za grn~arstvo, pisarnica i rabotilnica. Vo naselbata se nao|ale nekolku cisterni koi bile polneti so do`dovnica preku vodovodni cevki koi doa|ale od planinata. Bidej}i vo ovaa nasleba nemalo prostorija za smestvuvawe i speiewe, se pretpsotavuva deka ~lenovite na zaednicata preno}uvale vo pe{terite koi gi ima vo golem broj, a dewe rabotele vo rabotilnicite ili se sostanuvale vo prostoriite za sobirawe. Vnimatelno spakuvanite svitoci vo edna pe{tera uka`uvaat na toa deka ovde bilo odnapred prigotveno skrivali{te. A pak, golemiot broj na tekstovi i fragmenti vo ~etvrtata pe{tera ja dozvoluva pretpostavkata deka tuka bi mo`ela da bide i bibliotekata na zaednicata.

Spored razli~nite metodi koi se pronajdeni vo naselbata, to~no mo`e da se opredeli vremeto koga e taa osnovana. Najstarata moneta poteknuva od vremeto na Jovan Hirkan (134-104 pred Hrista), zna~i spored toa, naselbata e osnovana nekade vo sredinata na vtoriot vek pred Hrista ili potoa. Spored svedo{tvoto od drugite pronajdeni moneti, naselbata e koristena vo tekot na eden cel vek.

Zemjotresot koj spored anti~kite izve{tai se slu~il vo 31 g. pred Hrista (Josif, F.-Judejskata vojna 1), predizvikal golemi urnatini, pa edno vreme ku}ite ne mo`ele da se naselat. Golemiot broj na izgoretini uka`uvaat deka ovaa naselba bila nasilno sru{ena. Neja ja zazele Rimjanite vo 68 godina pred Hrista, koga Vespazijan so svoite trupi trgnal po dol`inata na Jordanskata kotlina kon Mrtvoto more i zemjata povtorno ja privel pod rimska uprava.

Najverojatno vesta za pribli`uvaweto na Rimjanite gi nateralo ~lenovite na zaednicata vnimatelno da gi spakuvaat vo }upovi i da gi sokrijat golemite svitovi otkrieni vo prvata pe{tera, so nade` deka po zavr{uvaweto na vojnata }e gi izvadat. No, do toa ne do{lo, bidej}i Zaednicata nastradala vo vojnata. Po vojnata, vo Kumran edno vreme bila smestena rimskata vojska, a za vreme na vostanieto pod vodstvoto na Bar Kohba, tamu se smestile i Judejskite vostanici. Posle toa zavr{uva istorijata na ovaa naselba, koja podocna kako urnatina ne privlekuva vnimanie.

Na isto~nata strana od naselbata, imalo grobi{ta so pove}e od 1.000 grobovi, vo koi bile pogrebuvani ~lenovite na zaednicata. Arheolo{kiot pronajdok ednoglasno go opredeluva vremeto vo koe se napi{ani pronajdenite rakopisi: od sredinata na 2 vek pred Hrista vo 68 godina po Hrista do koga postoela kumranskata zaednica. Ottuka, ne postoi somnevawe vo toa deka kumranskite tekstvi poteknuvaat od edna judejska zaednica koja za svoj centar go imala Kumran vo Hristovo vreme, i vo tekot na ranoto hristijanstvo.

b) Bibliski tekstovi.

Pome|u rakopisite i fragmentite pronajdeni vo kumranskite pe{teri, se nao|aat golem broj na bibliski tekstovi. Vo prvata pe{tera pronajdeni se dva golemi svitoka koi ja sodr`at knigata na prorokot Isaija. Edniot e odli~no so~uvan i ja sodr`i re~isi celata kniga, a drugiot e pote{ko o{teten i po obemot zaostanuva zad prviot svitok. Ovie rakopisi se cel milenium postari od dotoga{nite najstari poznati evrejski rakopisi na Stariot zavet. Voglavno tekstot na knigata na prorokot Isaija vo ovie dva svitoka ne e mnogu oddale~en od podocne`niot masoretski tekst. Kaj drugite bibliski rakopisi rabotite ne stojat taka, {to doka`uva edna verzija na knigata na prorokot Samuil, koja pove}e se soglasuva so Septuagintita otkolku so masoretskiot tekst. Bidej}i golem broj na bibliski rakopisi i fragmenti svedo~at za raniot stadium na podocne`niot masoretski tekst, a drugi delumno se razlikuvaat od nego. Toa zna~i deka vo vremeto na kumranskata zaednica seu{te ne postoela edinstvena verzija na tekstot od bibliskite knigi. Pome|u brojnite bibliski tekstovi se nao|aat delovi od site knigi na starozavetniot kanon, so eden isklu~ok, knigata na Estir, koja ne e zasvedo~ena vo Kumranot. Nejzinoto otsustvo mo`e da se svede na slu~ajnost, no mo`e da se svede i na toa deka ovaa kniga pretstavuvala sve~en svitok za praznikot Purim koj kumranskata zaednica mo`no e da ne go praznuvala i po~ituvala ovoj praznik, pa taka i knigata za Estir ne bila ni ~itana. Kolku i da se bibliskite tekstovi od Kumran pou~ni za zapoznavawe so predanieto na starozavetnite spisi i pretstavuvaat postepeno postavuvawe granica na kanonot, u{te pozanva~ajni nebibliskite tekstovi otkrieni vo kumranskite pe{teri, za{to preku niv se zapoznavame so edna judejska zaednica, koja go razrabotila u~eweto na pravilen `ivot, spored zakonot, i ova u~ewe go sproveduvala vo delo.

v) Judejski tekstovi

Od mnogubrojnite pronajdeni tekstovi vo Kumran, najkuso }e gi opi{eme samo najva`nite, za da mo`eme da sozdademe slika za verata i `ivotot vo zaednicata.

"Pravilnikot na zaednicata "- poznat u{te kako Pravilnikot na sektata, e za~uvan nedopren vo rakopis od 11 stolbovi. Pokraj ovoj, vo ~etvrtata pe{tera imalo u{te 11 primeroci, no od niv postojat samo mali delovi. Pravlinikot koj se sostoi od razli~ni delovi, zapo~nuva so bogoslu`beni upatstva i pravila za godi{niot praznik Obnova na sojuzot (zavetot). Potoa, sleduva pou~en del za dvata duha koi upravuvaat so ~ove~kiot `ivot, za duhot vistinata i duhot na rasipanosta. Se naveduvaat pravila za ureduvawe na zaednicata kako i niza kazneni odredbi za prekr{uvawe na zakonot. Na krajot se nao|aat upatstva za molitvite i psalmite vo koi se fali i ispoveduva bo`jata pravda. Knigata e napi{ana na ~ist evrejski jazik, koj vo zaednicata bil neguvan kako jazik na zakonot. Pokraj ovoj Pravilnik, za~uvani se kako prilozi i dva pokusi teksta. Vo tnr. Pravilnik na dru{tvoto, se davaat upatstva za zaednicata na Izrailot naa krajot od denot. Tuka se naveduvaat propisi za vospituvaweto na ~lenovite na zaednicata.

Vo "Izrekite za blagoslov", se nao|aat zborovi za blagoslov na vernicite, prvosve{tenicite, sve{tenicite i knezovite na zaednicata. Najverojatno ovie pravila slu`ele kako liturgiski pravila za vremeto {to doa|a za spasenie.

Takanare~eniot "Damaskin spis", otkrien vo 1896 godina vo Esdrinata sinagoga vo stariot del na Kairo. Bidej}i vo 4, 5 i 6 kumranski pe{teri se pronajdeni celi fregmenti do Damaskiniot spis, i nivnata sodr`ina poka`uva izvesni dopiri so Pravilnikot na zaednicata, se pretpostavuva deka Damaskiniot spis nastanal vo kumranskata zaednica. Vo stolbovite od 1 do 8 se govori za po~etokot i istorijata na zaednicata kako i za istorijata na Izrailot.

Svitokot na pofalnite pesni sodr`i 18 stolbovni kolumni. Kon niv se dodadeni u{te 66 mali fragmenti od pe{terata eden, i delovi od drugi rakopisi od istiot del od ~etvrtata pe{tera. Po oblik i sodr`ina, pesnite se potpiraat na starozavetnite psalmi.

Borbata me|u sinovite na svetlinata i sinovite na temninata e izlo`ena vo tn. "Borben svitok". Pokraj ovoj svitok od 19 stolbovi, vo pe{terata 4 otkrieni se mali fragmenti od drugi rakopisi. Vo ovie svitoci se govori za borbata vo poslednite vremiwa, kade {to se zemeni motivi od svetata vojna so starozavetni frazi koi gi o`iveale pobo`nicite vo vremeto na Makavejite.

Takanare~eniot "Apokrif na Bitie" go obrabotuva starozavetniot tekst sosema slobodno, davaj}i go vo aramejska parafraza, pritoa mnogu mesta zna~itelno gi pro{iruva i doteruva. Se opi{uva ra|aweto na Noe, se govori za Avram i Sara.

Na eden list pronajden vo pe{terata 4 se nao|a mala zbirka od starozavetni citati, koi bile barani na osnova na mesijanskoto o~ekuvawe. Sodr`at citati od knigata 5 Mojseja, 4 km.Moj Osija 6,26). Ovoj dokument doka`uva deka vo toga{noto judejstvo imalo zbornik na citati koi prika`uvale citati od stariot zavet, za da mo`e ovie citati da se pronajdat vo sekoe vreme i da gi primenat vo sopstvenoto u~ewe.

Vo pe{terata 3 se nao|al "Bakaren svitok" koj sodr`el opis na rizncata, i go naveduva mestoto kade treba da se sokrie. Me|utoa, koli~inata bila vkupno 200 toni i srebro, {to e somnitelno deka e skrieno tolkavo bogatstvo.

Vo pe{terata 11 e pronajden "Svitok so psalmi", vo koi pokraj 41 bibl.psalm, 7 nebibliski ima i eden prozen tekst za psalmite davidovi, za kogo se ka`uva deka ispeal vkupno 4050 psalmi.

Paleografski, rakopisite mo`e da se podelat na 3 perioda: 1.arhai~en (predhaspmonejski) od krajot na 3 vek do 150 godina pred Hrista

2. hasmonejski - okolu 150 godini pred Hrista do 30 g. pred Hrista;

3. irodijanski - okolu 30 godini pred Hrista do 68 godini po Hrista.

9. Judejskite klasici

A. Josif Flavij (37 g. po Hrista - 100 godini po Hrista). Josif, koj poteknuva od Palestina a podocna `iveel vo dijasporata, sakal so svoite knigi da im dade na elinskite ~itateli opravdanie za judejstvoto i za izrailskata vera. Josif ni oddaleku ne e samostoen mislitel, kako Filon Aleksandriski. Svojot `ivoten pat sam go opi{al vo avtobiografijata. Roden e okolu 37-38 g. po Hrista. Kako sin na sve{tenik vo Erusalim se zapoznal so grupite na Hariseite, Saduksite i Esenite, i im pripa|al na sekoja od niv izvesno vreme. Pominal 3 godini kaj eden isposnik so ime Ban, so kogo go delel prete{kiot `ivot, a potoa se vratil vo Erusalim koga imal 18 godini i se priklu~il kon fariseite i po~nal da deluva vo javniot `ivot. Koga izbilo vostanieto na Evreite protiv Rimjanite, Josif u~estvuval vo vostanieto i bil ispraten vo Galileja kako zapovednik. Josif, poradi invazijata na Rimjanite, potpadnal vo rimsko ropstvo, me|utoa mu trgnalo od raka da ja pridobie verbata na Rimjanite pa zatoa celata vojna ja pominal vo pridru`ba na rimskite vojskovodci. Potoa oti{ol vo Rim, se naselil tamu i zapo~nal so kni`evna dejnost za da se spasi ~esta na svojot porazen i nesfaten narod.

Naskoro po zavr{uvaweto na vojnata, Josig go napi{al deloto "Istorija na judejskata vojna", vo koja gi izlo`uva nastanite od vremeto na Antioh ^etvrti do osvojuvaweto i razurnuvaweto na Erusalim. Deloto prvobitno bilo napi{ano na aramejski, pa prevedeno na helenski, i potoa na krajot na 70-tite godini na prviot vek, go predal na Vespazijan. Ova delo trebalo da poka`e deka pri~initeli za nesre}ata na Evreite bile Zilotite (ravniteli). Vo 93,94 g. posle Hrista, Josif ja objavil istorijata na Izrailot pod naslov "Judejskite starini". Prvite 10 knigi koi se povikuvaat na starozavetnite knigi, raska`uvaat za istorijata na Izrailot - od sozdavaweto na svetot sî do vavilonskoto raseluvawe. Za toj period, Josif imal na raspolagawe mal broj na izvori, taka {to vremeto po raseluvaweto go izlo`il sosema kratko. No zatoa, pak, op{irno zboruva za makavejskoto vreme, za koe makavejskite knigi mu pru`ale ogromen materijal. Vo knigite 15, 16, 17 iscrpno se raska`uva za vladeeweto na Irod; poslednite knigi raska`uvaat za istorijata do po~etokot na Judejskata vojna. Poslednoto delo na Josif e deloto "Protiv Apion". Ova delo e apologija protiv antijudejskite slu~uvawa, vo koi bil zame{an i aleksandriskiot orator Apion.

Josif F. gi pi{uval svoite dela gi pi{uval svoite dela prete`no za neeverjskite ~itateli (jazi~nici). So toa, toj sakal da bide uva`uvan kako istori~ar vo helenskiot govoren svet. Od edna strana, interesni se negovite dela za istorijata vo biblisko vreme, no vo isto vreme tie se dosta subjektivni so apologetski stil.

Iako Josif F. ne bil samostoen filozof, sepak toj sakal pred svoite ~itateli da se prika`e kako {koluvan i obrazovan ~ovek. Toj im gi pretstavuval grupite kako {to se Fariseite, Saduksite i Esekite kako filozofski {koli, a za Fariseite, kon koi i samiot bil ~len, zabele`uva deka tie imaat golema srodnost so filozofskata {kola na stoicite. Isto mislel i za Zilotite.

B. Filon Aleksandriski. (20 pred Hrista - 45 godina po Hrista). Samite dela na Filon Aleksandriski svedo~at za umstvenata sila na ovoj u~en Evrein. Malku se znae za negoviot `ivot. Roden e okolu 25 godina pred Hrista. Svojot `ivot go pominal kako povle~en mudrec vo Aleksandrija, no sepak ne go otka`al svoeto po`rtvuvano zalagawe, koga im bilo potrebno na Evreite vo Aleksandrija. Koga vo ALeksandrija do{lo do progonuvawe na Evreite od strana na paganite, koe go dopu{til namesnikot (prokurator) Flak, Evreite odlu~ile da ispratat pratenici do carot Kaligula, na ~ie ~elo bil Filon, koj gi vodel pregovorite vo Rim.

Filon so svoeto mislewe i dejstvuvawe se trudel so pomo{ na filozofski razmisluvawa, da osnova razumno opravduvawe za judejstvoto. Vo najgolem del od negovite spisi se zanimaval so objasnuvawe na Zakonot, prvenstveno knigite Bitie i Ishod (1 i 2 km. Mojseeva), vo koi dava op{irni objasnuvawa i razmisluvawa. Za Filon, aleksandriskiot Zakon ima najgolem avtoritet, a istovremeno toj najdlaboko proniknal vo helenskata filozofija i nastojuval da ja dovede vo soglasnost so Mojsieviot zakon. Toj bil privrzanik na platonovata filozofija, i ~esto se povikuval na negovite misli. Pri objasnuvawe na Petokni`ieto, Filon se rakovodel spored helenskiot bibliski tekst, koj go tolkuval so pomo{ na alegoriskata metoda, koja pred sî bila razviena vo stoi~kata filozofija, a ve}e pred Filon bila koristena vo judejskata bibliska egzegeza.

Alegoriskoto tolkuvawe na Stariot zavet povremeno go primenuvale i avtorite na novozavetnite spisi, za da poka`at na ovoj na~in deka nekoi mesta vo Stariot zavet neposredno se odnesuvaat na hristijanskata zaednica.

Zakonskite knigi Filon gi opi{uva so pomo{ na alegorisko tolkuvawe kako izvoredno moralno u~ewe, spored koe lu|eto spomnati vo Bitie, treba da davaat psiholo{ki i eti~ki soveti.

Izrailskoto ispovedanie na eden Bog, Filon go nao|a i vo u~eweto na filozofite. Vo vrska so ova, toj polemizira protiv paganskiot politeizam i idolopoklonstvo. Toj gi koristi platonovite misli pri razrabotka na svoeto u~ewe za Boga.

Filonovata pobo`nost ima izrazeno individualen karakter koj go pretstavuva Izrail kako zaednica na mudri lu|e. Vo krugot na sinagogata, Filon ostanal osamen mislitel ~ie {to delo nemalo {irok odziv, bidej}i vedna{ po negovata smrt, i judejstvoto vo dijasporata potpadnalo pod rabinsko vlijanie. No, filonovite misli izvr{ile golemo vlijanie vrz raznotop hristijanstvo vo Aleksandrija. Hristijanite se koristele so filonovata terminologija, a osobeno mo`ele da ja prifatat pretstavata za Logosot, Slovoto, koja bi ja primenile pri sozdavaweto na svoja Hristologija. Na toj na~in, Filon od svoja strana stanal pripravnik, podgotvuva~ na patot na hristijanskata teologija, koja gi so~uvala i gi predavala negovite spisi. Bez Filon ne mo`e da se zamisli teologijata na Sveti Kliment Aleksandriski i Origen, bidej}i od ovoj golem judejski filozof i teolog, hristijanite nau~ile kako mo`e da se objasni filozofski bibliskata vera, kako ispolnuvawe na sekakva potraga za vistina i doblest.

10. Talmudot i rabinskite spisi.

Spored evrejskata tradicija i u~eweto na rabinite, Bog na Sinaj mu dal na Mojsej dva zakona - Tora. Eden pismen, a drug usmen (usmena tora). Ovoj usmen zakon sodr`i vo sebe tolkuvawe na zapi{anata tora, kako i mnogu nejzinite dopolnuvawa. Taa usmena tora se predavala od usta na usta (predanie, tradicija) a se mislelo deka na nikoj na~in ne smeela da se zapi{uva. Najstaroto ime za toa usmeno predanie e Mi{na (u~ewe evr, a spored drugi, toa e vtor del od zakonot. Spored sodr`inata se deli na dva dela: "Palaha" i "Hagada". Halaha (pat) gi tolkuva propisite na pi{aniot zakon i go dopolnuva so mnogu zakonski propisi, dodeka hagada (prikazna) ne se zaniamva so zakonot, tuku so delata na patrijarsite, raska`uva za Boga i sozdavaweto, sodr`i razni paraboli i mitsko u~ewe, pa ne mo`e mnogu da se koristi za strogo prou~uvawe. Taa usmena tradicija se obidele da ja zapi{at poznatite rabini i u~iteli [amaj i Hilel, pri {to sostavile edna Mi{na. No, protiv ova nastanale protesti, pri {to bil i donesen zakon deka usmenata tora na smee da se zapi{uva. No, razvojot na nastanite bil takov, {to toj zakon ne mo`el da se odr`i. Se zakanuvala opasnost predanieto da se zaboravi sosema, pogolemiot broj izvrtuvawa i zaboravawa na oddelni raska`uva~i. Poradi toa, u~eniot rabin Jehuda, okolu 219 godina po Hrista, se odlu~il da ja sobere Mi{nata vo edna kniga, koja ja razdelil na 6 dela. Kon ovaa kniga se dodadeni i drugi dodatoci (golema Mi{na) t.e. zbirka od haloha, koja go nadpolnuvala sekoj del od tie 6 sedarini, no ne gi sobrala zaedni. [este dela od ni{na bile: seewe, praznik, `eni, o{teta, posveta, ~istewe. Ovie 6 sederi bile razdeleni na 63 traktati, 524 glavi i 4.187 raspravi na najstarite.

Ovaa zbirka dobila ogromna va`nost vo `ivotot na Evreite, pa ~esto go potisnuvala i samoto Sveto pismo. Sega tradicijata ve}e ne se predavala usmeno, ~ii u~iteli bile nare~eni predava~i na tradicijata, tuku se tolkuvala pi{anata mi{na, ~ii u~iteli bile narekuvani tolkuva~i, egzegeti.

Vavilonskite "amorai", isto taka ja tolkuvale mi{na-ta no pritoa celiot materijal go ras~lenuvale, sporeduvale, gi kombinirale razni slu~ai itn., i do{le do rezultati koi bile daleku nad Mi{nata. Poradi toa, moralo da se postavi pravilo po koj zakon ne smeel da se rakovodi samo po mi{nata; i koj }e zadovolel samo so misleweto na mi{nata, go upropastuva svetot. Toa nivno ispituvawe i tolkuvawe e nare~eno vo vavilonskata i palestinskata {kola Gemaza (dopolnenie), a napi{ano e na aramejski jazik, dodeka Mi{nata e pi{uvana na evrejski.

Na kraj, dvata dela bile sobrani vo edna kniga koja e nare~ena Talmud (u~ewe), iako ne se sobrani vo edna kniga, tuku to~no se odreduva granicata pome|u Mi{nata i Gemarata. Bidej}i tolkuvaweto se pravelo i vo Vavilonija i vo Palestina, nastanale dva Talmuda:

a) palestinski ili erusalimski

b) vavilonski.

Avtoritet e Vavilonskiot talmud, a Erusalimskiot samo dokolku se soglasuva so nego.

Prvoto izdanie na Mi{nata go ispe~atil V.Sirenhaus (1690-1703). Danijel Bomberg go ispe~atil Talmudod vo Venecija (1744-1769). Od podocne`nite evrejski pisateli, od posebna va`nost se spisite na rabinot Mo{e Ben Majmon vo 12 vek po Hrista.

Od sekundarna va`nost se i spisite od sosednite narodi so koi Izrailcite bile vo dopir, kako {to se egip}anite, feni~anite, vaviloncite i asircite, no tie se izgubeni. Tuka e isto i Josif Flavij. Izve{taite od strahinskite pisateli, osobeno helenskite i rimski za Palestina i Evreite, isto taka se od sekundarna va`nost.

11. Podelba na bibliskata arheologija

^ovekot na zemjata `ivee dvostran `ivot. Edniot se odnesuva na odr`uvawe na negovoto telo, kako }e se odr`i vo `ivot, kako }e go so~uva od lo{i vremenski vlijanija, kako }e osnova semejstvo i so nego da `ivee. Pokraj toa, privatno, doma{no ureduvawe, ~ovekot mora da go nagodi, podesi i svoeto odnesuvawe sprema ostanatite lu|e koi `iveat pokraj nego i so nego vo edno isto dru{tvo - dr`avnata zaednica, a i taa dr`avna zaednica e uredena spored zakoni i propisi.

No pokraj toj telesen `ivot, ~ovekot `ivee i povisok, duhoven `ivot, kade {to se nastojuva da mu se pribli`i na Boga, da mu se izrazat svoite `elbi, potrebi, nevolji, kako i blagodarnost. Se sozdava posebno slu`ewe na Boga, kult koj se vr{i na odredeni mesta, vo odredeni vremiwa, a gi vr{at lica sposobni za toa.

Spored sevo ova, arheologijata mo`eme da ja podelime na 2 dela. Vo edniot se zboruva za na~inot na ~ove~kiot `ivot vo op{testvoto i dr`avata, poradi {to toj del mo`e da se nare~e gra|ansko politi~ko-socijalen, a vo drugiot se zboruva za na~inot na negovoto bogopo~ituvawe, kade se vr{i, kako se vr{i, koj i koga go vr{i. Toj del zatoa mo`e da se nare~e religiozen (verski).

Gra|ansko-socijalniot `ivot na ~ovekot se odviva:

a) vo semejstvo, zna~i privatno ill

b) vo op{testvoto, vo dr`avata, javno.

Zatoa e podobro toj gra|ansko-socijalen del da se podeli na dva dela: 1) Doma{na ili privatna starina, kade {to se izlo`uva doma{niot `ivot vo semejstvoto, i 2) dr`avni starini, kade {to se izlo`uva dr`avnoto ureduvawe i odbrana kako i odnosot kon drugite sosedni dr`avi.

Religioznite starini, pak, mo`e da se podelat spored pra{awa kade, kako, koj i koga vr{i, na 4 dela, t.e. na:

a) sve{teni mesta

b) sve{teni dejstva

v) sve{teni lica

g) sve{teni vremiwa


GEOGRAFIJA NA PALESTINA

Pova`ni mesta vo Palestina

Dekapolis (Desetogradie)

Dekapolis e zaednica od 10 makedonski gradovi i nivnite teritorii. Slu`ela kako odbranbena zona pome|u rimskite sili i doma{noto sili, a vo isto vreme bila i sredstvo za {irewe na makedonskata kultura vo ovoj del na svetot. Deset gradovi Pompej gi obedinil vo federacija vo 63 g.pr.Hrista. Naselenieto prete`no bilo makedonsko, no bilo dozvoleno i evrejskite zaednici da `iveat vo nea.

Desetogradieto se spomnuva i vo Evangelijata spored Matej i Marko. Najzna~ajni gradovi vo Desetogradieto, vo novozavetnoto vreme, bile: Gerasa i Gadara.

Samo eden od ovie 10 makedonski gradovi, Vet-San ili Skitopol, se nao|al zapadno od rekata Jordan. Vet-San se spomnuva i vo Stariot Zavet. Vo 1kn. Car, i tuka e ubien prviot car na Izrail, Saul.

Gradot vo tretiot vek pred Hrista go dobil imeto Skitopol po edna kolonija koja se naselila ovde, so skitski vojnici. Vo vizantiskiot (makedonskiot) period, Skitopol stanal hristijanski centar i bil dom na poznatiot hristijanski istori~ar Kiril Skitopolski.

Kesarija Filipova

Na severoistok od Galileja i Desetogradieto, vo podno`jeto na planinata Ermon, se nao|a u{te eden makedonski grad poznat vo novozavetno vreme kako Kesarija Filipova, a denes kako Banijas.

Od raniot tret vek pred Hrista, ova divo i ridesto mesto stanalo centar na kultot kon helenskiot Bog Pan. Banijas e arapski oblik od Paneon. Koga Irod Veliki stanal vladetel na Palestina, toj tuka izgradil hram posveten na Avgust. Negoviot sin Filip go obnovil i pro{iril, i povtorno go narekol Kesarija - spored carot, dodavaj}i go imenuvaweto "Filipova", spored sebe, za da se razlikuva od primorskiot grad Kesarija.

Isus so svoite u~enici ja posetil oblasta okolu Kesarija Filipova, no izgleda deka ne vlegol vo samiot grad. Na ova podra~je se slu~ila edna od najzna~ajnite sceni vo Evangelieto (mt.16:13-18).

So vekovi, hristijanskite tolkuva~i i bogoslovi go ispituvale zna~eweto na ova ispovedanie. Isus na u~enicite ne im go postavil ova pra{awe vo nekoe selo, tuku pokraj golem grad, vo koj bile obo`avani Bogot na prirodata Pan i ~ovek - rimskiot Cezar. Petrovoto ispovedanie vo Kes.fil. bil objava deka Isus e Gospodar na prirodata i ~ovekot, Pan i carot.

U{te edna{, gradot stanal poznat vo sredniot vek, koga oblasta bila pod uprava na edna fanati~na sekta koja se narekuvala "Ha{a{in, poradi nivnata praktika za zemawe na golemi koli~ini na ha{i{. Ottuka i zborot "ubiec, atentator" doa|a od imeto na ovaa sekta, ~ija zada~a bila da gi ubijat krstonoscite. Ovaa grupa vo 13 vek ja uni{tile Mongolite.

Kapernaum

Kapernaum se nao|al na severozapadnata strana od Galilejskoto ezero, na 4-5 km. zapadno od mestoto kade {to se vleva Jordan vo ezeroto.

Kapernaum, ~ie evrejsko ime (Kefar-Nahum) zna~i "selo na Naum", i verojatno ozna~uva li~nost koj prvobitno ja poseduvala taa li~nost, bil razvien grad so razviena trgovija i ribolov.

Toj bil raskrsnica na pati{tata {to odele od Tir i Sidon za Damask i obratno, za Erusalim, i zatoa tuka imalo carinarnica postavena od dr`avnite vlasti. Posebno po~ituvawe od prviot vek pa natamu, Hristijanite imale kon Petrovata ku}a. Na gipsenite yidovi od ku}ata otkrieni se natpisi, kako {to se "Gospod Isus Hristos" i "Petar". Ovie natpisi svedo~at za verata vo Hrista i po~ituvaweto sprema apostol Petar.

Iskopuvawata vo Kapernaum otkrile ostatoci od edna impozantna sinagoga. Vo isusovo vreme, Evreite imale sinagoga vo Kapernaum, za {to svedo~i i Evangelieto, deka Isus odr`al propoved vo ovaa sinagoga, i go iscelil opsednatiot ~ovek so ne~ist duh. Me|utoa, site tragi od ovaa sinagoga is~eznale vo prviot vek (vo 66 godina po Hrista bila razurnata od zemjotres). Ru{evinite koi postojat denes datiraat od 4 ili 5 vek spored parite i skr{enicite koi se najdeni vo sloevite malter.

Vo ovoj grad, Isus izvr{il golemi ~udesii: go izlekuval slugata na kapetanot (mat.8,5-13), sinot na careviot slu`benik (jn 4, 46-50, 54), babata petrova (mat.8,14-15), paraliziraninot (mat.9,1-2). Tuka ja voskresnal Jairovata }erka (mat.9.18-25) i go povikal carinikot Matej za apostol (mat.9,9).

Tavga

Blizu Kapernaum se nao|a Tavga, karpest predel so pogled na ridovite blizu Galilejskoto ezero. Imeto na ova mesto doa|a od helenskiot zbor "heptapegon" {to zna~i mesto na sedum proleti. Ne postojat arheolo{ki dokazi deka imalo naselba na toa mesto, no se znae deka vo 4 vek tuka se nao|ale crkvi vo spomen na "beseda na gorata", "umno`uvaweto na lebovite i ribite" i "javuvaweto na ezeroto po voskresenieto".

Se pretpostavuva deka ovde se slu~ilo nahranuvaweto na 5.000 lu|e, edinstveno ~udo koe se pojavuva vo site ~etiri evangelija.

Na bregot na ezeroto nazna~eno e mestoto na hristovoto javuvawe na negovite u~enici, po voskresenieto. Denes tuka e podignata sovremena rimokatoli~ka crkva "Prvenstvo", izgradena 1933 godina.

Blizu ovaa crkva se nao|a rid so pe{teri, koj se smeta za mesto na koe e odr`ana "Beseda na gorata". Na ova mesto, koe se narekuva "Bura na bla`enstvata", se izdiga osmobredna rimokatoli~ka crkva, izgradena 1938 godina.

Spored sveti Jovan Bogoslov, na ova mesto se slu~ilo Tretoto Hristovo javuvawe po voskresenieto. Isto taka, tuka se slu~ilo i odrekuvaweto na apostol Petar.

Tiverija

Tiverija e glaven grad na Galilejskoto ezero. Go izgradil Irod Antin okolu 13-ta godina po Hrista, i go posvetil na rimskiot car Tiberij. Iako Isus go objavuval Evangelieto na narodot okolu ezeroto, izgleda deka Sam On ja zaobikolil Tiverija.

Objasnuvaweto za ova bilo deka On sakal da go izbegne fa}aweto pred da dojde negoviot ~as. Mo`eme da zabele`ime i toa deka pobo`nite Galilejski Evrei od toa vreme go izbegnuvale mestoto koe bilo sedi{te na Irod Antipa, za{to veruvale deka On vo tekot na gradeweto na gradot gi oskvernavil starite grobovi.

Nazaret

Denes Nazaret ne e eden grad, tuku dva odvoeni. Arapskiot Nazaret, koj gi opfa}a drevnite hristijanski mesta, e skoncentriran vo dolinata i denes vo nego `iveat okolu 40.000 lu|e. Nad nego, na strmninata, e smesten noviot Nazaret, evrejski grad, koj e sosema otse~en od arapskiot grad.

Vo Isusovo vreme, Nazaret bilo malo selo so okolu 400-500 `iteli. Selanite se zanimavale so zemjodelstvo i bile prete`no siroma{ni, {to go potvrduvaat arheolo{kite iskopuvawa. Iako Nazaret bil blizu do va`nite trgovski pati{ta, naselenieto bilo prete`no evrejsko. Poradi toa, ovoj grad bil odbran da bide sedi{te na edna grupa sve{tenici koi bile prisileni da go napu{tat vo 70 g. po Hrista, koga bil razru{en hramot.

Vo Evangelieto e zabele`ano deka Marija i Josif `iveele vo Nazaret. Me|utoa, se postavuva pra{aweto dali tie `iveele i pred ra|aweto na Spasitelot. Evangelieto spored Matej, nagovestuva deka semejstvoto na Isus `iveelo vo Vitleem duri i pred negovoto ra|awe, i deka podocna se preselilo vo Galileja. Spored Luka, Isus e roden vo Vitleem, gradot Davidov, bidej}i negovite roditeli oti{le da bidat zapi{ani vo dano~nata lista, za{to Josif bil od domot i rodot Davidov. Po hristovoto ra|awe vo Vitleem, semejstvoto se naselilo vo nazaret i Isus tamu porasnal. Apostol Matej ni ka`uva deka Nazaret bil negoviot roden grad i deka negovata majka Marija i rodninite `iveele tamu.

Ako Isus e edinstven sin na Marija, koi se toga{ bra}ata isusovi koi se spomenuvaat vo evangelijata kako i vo dvete apostolski i Poslanijata na apostolite? Izrazot "brat" vo bliskoisto~nite kulturi mo`e da ozna~uva razli~ni stepeni na krvno srodstvo - polubrat kako i roden brat.

Marija bila dobro poznata vo Nazaret. Vo po~etokot na Evangelijata, Isus ne bil identifikuvan kako sin Josifov, tuku kako sin Marijin (Mk. 603). Vo Nazaret se pronajdeni natpisi od 2 i 3 vek na koi se slavi Marija. Od ova se gleda deka Deva Marija bila po~ituvana od evrejskata hristijanska zaednica vo Nazaret, odamna pred Tretiot vselenski sobor (431 g.).

Erusalim, Sion

No comments: